Jeziki

Zlati jubilej VIAC: spremembe Dunajskih pravil, odziv na sodno prakso OGH, statistika in trendi v arbitraži

Publikacije: april 04, 2025

Uvod

Leto 2025 bo mejnik za avstrijsko arbitražno skupnost, saj vodilna arbitražna institucija v Avstriji, Dunajski mednarodni arbitražni center (v nadaljevanju VIAC), praznuje 50. obletnico delovanja.

Zelo simbolično je, da je prav letos 1. januarja začela veljati nova različica Dunajskih arbitražnih pravil (v nadaljnjem besedilu: Dunajska pravila) in Dunajskih pravil o mediaciji (v nadaljnjem besedilu: Dunajska pravila o mediaciji), ki se uporabljajo za vse postopke, začete po 31. decembru 2024.

V tem članku bomo obravnavali ključne spremembe Dunajskih pravil, ocenili trenutne trende v številu zadev in statistične podatke iz letnega poročila VIAC za leto 2024 ter izpostavili nedavne odločitve avstrijskega vrhovnega sodišča (v nadaljevanju OGH) v zvezi s poslovno arbitražo.

Spremembe Dunajskih pravil

Dopolnilna pravila o korporativnih sporih kot posledica primera Swarovski

OGH je 3. aprila 2024 izdal prelomno odločbo št. 18 OCg 3/22y (v nadaljevanju zadeva Swarovski), v kateri je obravnaval pomisleke o arbitrabilnosti delničarskih sporov, povezanih s pomanjkljivostmi pri reševanju osebnih družb, v luči zadostne udeležbe in sodelovanja vseh partnerjev. OGH je izjavil, da takšni spori niso objektivno arbitrabilni, če v arbitražnem sporazumu (ali arbitražni klavzuli, vključeni v partnersko pogodbo) ni izrecno razglašeno sodelovanje vseh partnerjev v nastalih sporih.1

Natančneje, minimalne zahteve za arbitrabilnost navedenih sporov vključujejo, da mora biti vsak družbenik del arbitražnega sporazuma, biti obveščen o začetku in poteku arbitražnega postopka ter mu mora biti tako omogočeno, da se mu pridruži vsaj kot sospornik. Vsi delničarji morajo imeti možnost sodelovati pri izbiri in imenovanju arbitrov, razen če izbiro opravi nevtralni organ. Če ti pogoji niso izpolnjeni, bo arbitražna odločba razveljavljena.2

Kot odziv na zadevo Swarovski je VIAC ustanovil delovno skupino za spremembo Dunajskih pravil in Dunajskih pravil o mediaciji, ki so bila nazadnje posodobljena leta 2021.3 Spremembe so začele veljati 1. januarja 2025.

Ena od bistvenih sprememb v novi različici Dunajskih pravil je bila uvedba Priloge 7 Dodatna pravila o sporih med podjetji (v nadaljnjem besedilu: Priloga 7) kot odziv na zgoraj navedeno odločitev OGH.

Namen dopolnilnih pravil o korporativnih sporih je zagotoviti izvršljivost arbitražne odločbe z zagotovitvijo sodelovanja vseh zadevnih strank v arbitraži v zvezi s korporativnimi spori z arbitražno klavzulo, ki jo je mogoče vključiti v statut družbe.

Na primer, v skladu s členom 2(1) Priloge 7 Dunajskih pravil je treba v tožbi navesti vse prizadete subjekte, na katere se razširijo zavezujoči učinki arbitražne odločbe zaradi narave spornega pravnega razmerja ali na podlagi zakonskih določb.

V skladu s členom 4(2) Priloge 7 k Dunajskim pravilom lahko prizadeti subjekti v 30 dneh po prejemu tožbe predložijo izjavo o pridružitvi in se lahko postopku pridružijo kot stranka na strani tožnika ali toženca. Če navedeni prizadeti subjekt v določenem roku ne predloži izjave o pridružitvi, se šteje, da se je odpovedal pravici do sodelovanja pri sestavi arbitražnega sodišča.

Vendar pa navedeni prizadeti subjekt ohrani možnost, da se postopku pridruži kot intervenient v skladu s členom 5 Priloge 7 Dunajskih pravil. V primeru sporov z edinim arbitrom stranke in pridruženi prizadeti subjekti skupaj imenujejo edinega arbitra v 30 dneh po prejemu zahteve generalnega sekretarja. Če se takšno imenovanje ne opravi v tem roku, edinega arbitra imenuje odbor. Če mora spor rešiti senat arbitrov, stranke in pridruženi prizadeti subjekti na strani tožeče in tožene stranke skupaj imenujejo arbitra. Generalni sekretar od zadevnih strank zahteva, da skupaj imenujejo arbitra v 30 dneh po prejemu zahteve. Če skupni arbiter ni imenovan v tem roku, odbor imenuje arbitra za stranko/stranke, ki niso izpolnile obveznosti, v skladu s členom 18(2). 4 Dunajskih pravil.

Dopolnilna pravila o korporativnih sporih omogočajo koncentracijo postopkov z združitvijo. Na primer, v skladu s členom 7 Priloge 7 k Dunajskim pravilom odbor na zahtevo stranke, združenega prizadetega subjekta ali na predlog generalnega sekretarja združi dva ali več postopkov v zvezi z isto rešitvijo ob smiselni uporabi člena 15 Dunajskih pravil. Združitev je dopustna tudi, če se s tem ne strinjajo vse stranke in pridruženi prizadeti subjekti.

Druga bistvena značilnost Priloge 7 k Dunajskim pravilom je postopek obveščanja. Ker je OGH navedel, da morajo biti vsi delničarji obveščeni o arbitražnem postopku, člen 8 Priloge 7 Dunajskih pravil izrecno ureja postopek obveščanja o stanju arbitražnega postopka. Na primer, v skladu s členom 8(1) Priloge 7 Dunajskih pravil je arbitražno sodišče dolžno obvestiti navedene prizadete subjekte o stanju postopka s posredovanjem stališč strank ter odločb in sklepov arbitražnega sodišča. Poleg tega lahko arbitražno sodišče prizadete subjekte obvesti o drugih vidikih spisa, če so vložili takšno zahtevo in če arbitražno sodišče meni, da so te informacije lahko pomembne za to, da prizadeti subjekti uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v postopku kot intervenirajoče stranke

Končno Dunajska pravila v Prilogi 1 vsebujejo tudi novo besedilo vzorčne arbitražne klavzule, ki jo stranke lahko vključijo v svoje statute. Temeljni element te vzorčne klavzule je, da je treba zavezujoč učinek arbitražne odločbe razširiti na vse delničarje ali samo družbo, tudi če niso navedeni kot stranke v arbitražnem postopku.

S sprejetjem sprememb svojih pravil VIAC v bistvu dokazuje hiter in razločen odziv na nedavno odločitev OGH v zadevi Swarovski, ki je bistveno spremenila podobo arbitražnih sporazumov za delničarske spore v Avstriji.

Spremembe dunajskih pravil o mediaciji

Medsebojno delovanje mediacijskih in arbitražnih postopkov je bilo vedno predmet polemik. Za ponazoritev: nekatere klavzule o večstopenjskem reševanju sporov (MTDR) lahko stranke oblikujejo tako nejasno, da se lahko pojavi vprašanje neizpolnjevanja predpogojev, kot so postopki pogajanj, spravnega postopka ali mediacije, pred začetkom arbitražnega postopka ali tožbe pred državnimi sodišči, kar lahko v nekaterih primerih privede vsaj do nedopustnosti zahtevka.
Posledice neizpolnjevanja odložnih pogojev, izraženih v klavzulah MTDR, se v različnih odločbah arbitražnih sodišč in sodbah nacionalnih sodišč zelo razlikujejo.4 Nazorno je OGH svoje stališče glede klavzule o spravnem postopku izrazil v nedavni odločbi št. 4 Ob 33/24.5 OGH je navedel, da sklic na spravni postopek v arbitražnem sporazumu ali klavzuli o reševanju sporov ne predpisuje obveznega poskusa spravnega postopka, ki bi bil pogoj za dopustnost zahtevka.

Da bi strankam v sporu zagotovil gotovost, je VIAC spremenil dunajska pravila o mediaciji glede vzporednih postopkov mediacije in arbitraže ter posodobil svoje vzorčne klavzule o reševanju sporov.

Glavna sprememba v novi različici dunajskih pravil o mediaciji je podrobna ureditev pravice strank do začetka arbitražnega ali katerega koli drugega postopka v zvezi z istim sporom, v katerem se je začel ali poteka postopek mediacije. Prejšnja različica člena 10 Dunajskih pravil mediacije je strankam dajala brezpogojno pravico, da začnejo arbitražni, sodni ali kateri koli drug postopek ne glede na mediacijo v teku v skladu z Dunajskimi pravili mediacije.

V novi različici člena 10 je dodana klavzula "če med strankama ni drugačnega dogovora", kar pomeni, da se lahko stranki odpovesta pravici do uporabe arbitraže ali nacionalnih sodišč v korist mediacije. Vendar ta odpoved ni popolna in je omejena z dvema pogojema iz člena 10(2) 2.5 dunajskih pravil o mediaciji:

  • rok treh mesecev, v katerih mediacija ni pripeljala do sporazumne rešitve spora med strankama;

  • prekinitev sporazuma o mediaciji.

Poleg tega je bilo besedilo klavzul o mediaciji poenostavljeno. Trenutno VIAC ponuja dve mediacijski klavzuli: prvo možnost za vključitev v pogodbo in drugo možnost za tekoči spor. Zlasti VIAC oblikuje podrobne dodatne pogoje za mediacijske klavzule, ki jih lahko stranke sprejmejo in določajo število arbitrov, kraj mediacijskih sej, jezik mediacije, postopek imenovanja mediatorja, kvalifikacije mediatorja, sklicevanje na končno rešitev spora v arbitraži in klavzulo o izključitvi vzporednih postopkov za določeno časovno obdobje.

Tako je očitno, da VIAC izboljšuje svoja pravila o mediaciji, da bi se izognil negotovosti, ko se postopki mediacije križajo z arbitražnimi postopki, in da bi povečal priljubljenost mediacije na splošno.

Nova struktura pristojbin za spodbujanje stroškovne učinkovitosti

Prejšnja različica Priloge 3 k Dunajskim pravilom ne vsebuje posebne strukture pristojbin za mediacijske postopke. Tarifa pristojbin se je uporabljala tako za arbitražne kot za mediacijske postopke. V novi različici Dunajskih pravil 2025 je tarifa pristojbin razdeljena na mediacijske in arbitražne postopke.

Prvič, VIAC je znižal pristojbino za registracijo za mediacijske postopke s 1500 EUR na fiksno stopnjo 500 EUR

Drugič, VIAC je bistveno znižal upravne takse v zvezi z mediacijskimi postopki in določil najvišji znesek taks, ki ne presega 10 000 EUR. Trenutno znaša upravna taksa za spor v višini 500 000 EUR 2 000 EUR, za spor v višini od 500 001 EUR do 5 000 000 EUR znaša upravna taksa 5 000 EUR, za spor nad 5 000 001 EUR pa znaša upravna taksa 10 000 EUR, kar je najvišji znesek.

Poleg tega lahko generalni sekretar v spremenjeni različici dunajskih pravil o mediaciji v skladu s členom 8(5) pri določitvi spornega zneska odstopa od določitve strank, če sta ga stranki očitno podcenili ali mu nista pripisali vrednosti.

Nova struktura pristojbin VIAC bo verjetno povečala priljubljenost mediacijskih postopkov v Avstriji pod upravo VIAC.

Ključni trendi gospodarske arbitraže v Avstriji

Sodna praksa OGH v sporih, povezanih z arbitražo

V preteklem letu je OGH izdal več pomembnih odločitev (poleg že omenjenih zadev) v zvezi s poslovno arbitražo, ki jih je treba podrobneje obravnavati.

V odločbi št. 4 Ob 46/24d z dne 25. junija 2024 je OGH izrazil svoje stališče o možnosti, da državno sodišče razglasi veljavnost arbitražnega sporazuma.6 OGH se je za obravnavo zadeve odločil, ker od začetka veljavnosti avstrijskega zakona o arbitraži na ravni vrhovnega sodišča ni bilo sodne prakse glede vprašanja, ali se lahko pred rednimi sodišči vloži tožba za ugotovitev obstoja ali neobstoja veljavnega arbitražnega sporazuma.

Kljub trditvam tožeče stranke je OGH strogo navedlo, da je bil namen zakonodajalca že v preteklosti ukiniti ugotovitvene tožbe državnih sodišč v zvezi z veljavnostjo arbitražnih sporazumov. Poleg tega je bil ta pristop potrjen v pravni doktrini. Zaradi teh dejstev je tožba za ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražnega sporazuma pred državnim sodiščem nedopustna.

V drugi pomembni odločbi št. 18 ONc 1/24b z dne 6. avgusta 2024 je OGH podal pravno oceno o razlagi arbitražnega sporazuma, sklenjenega med družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo.7 Ta spor se nanaša na zahtevke za vračilo finančnih vložkov, nadomestilo vrednosti delnic, plačilo provizij za upravljanje in nadomestilo za zadržani dobiček, ki izhaja iz odločitve tožnikov, da zapustijo družbo z omejeno odgovornostjo. V skladu z arbitražno klavzulo naj bi morebitne spore reševalo ad hoc arbitražno sodišče, sestavljeno iz treh razsodnikov. Tožniki so se odločili, da bodo sprožili arbitražni postopek, imenovali arbitra in od tožencev zahtevali ustrezno ukrepanje. Kljub temu so tožniki zavrnili zahtevo za imenovanje arbitra in navedli, da obstoječa arbitražna klavzula ne bi pokrivala spora.

OGH je odločil, da je treba nejasne določbe ali določbe, ki omogočajo več razlag, razlagati razumno in pravično, tako da njihova uporaba v posameznem primeru prinese koristne in razumne rezultate. Če besedilo klavzule dopušča dve enakovredni razlagi, ima prednost razlaga, ki zagotavlja veljavnost arbitražne klavzule. Nazadnje je OGH izjavil, da morajo biti ti posebni zahtevki zajeti v arbitražni klavzuli, čeprav niso bili izrecno navedeni v besedilu klavzule.

Nazadnje je arbitražno sodišče v odločbi št. 18 OCg 1/24g z dne 17. oktobra 2024 je OGH zavrnil zahtevek tožeče stranke za razveljavitev arbitražne odločbe, vendar je podal izčrpen pregled postopka razveljavitve v skladu s členom 611 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ACCP) in še enkrat potrdil zelo visok prag za razveljavitev arbitražne odločbe zaradi kršitve "materialnega" javnega reda (člen 611(2) 8 ACCP), "procesnega" javnega reda (člen 611(2) 5 ACCP) in pravice do izjave (člen 611(2) 2 ACCP), ki v tem primeru ni bil izpolnjen.8

Skratka, povečanje števila odločb, povezanih z arbitražo, ki jih bo leta 2024 izdal OGH, in vsebina teh odločb nedvomno krepita položaj Avstrije kot foruma, ki je naklonjen arbitraži.

Letno poročilo VIAC za leto 2024: statistični podatki o številu zadev in trendi

V skladu z letnim poročilom VIAC za leto 2024 je treba upoštevati naslednje statistične podatke o številu zadev in trendih na področju gospodarske arbitraže v Avstriji:

  • število nerešenih zadev (71) je ostalo visoko in se ni zmanjšalo v primerjavi z

  • približno 50 % sporov, katerih znesek znaša od 14 000 EUR do 500 000 EUR, medtem ko je najvišji znesek posameznega spora enak 40 000 000 EUR;

  • 41 % vseh strank je prihajalo iz regije srednje in vzhodne Evrope ter jugovzhodne Evrope, delež strank iz Avstrije pa je znašal 23 %;

  • približno 40 % arbitrov je avstrijskih državljanov, medtem ko je 38 % arbitrov državljanov iz držav SVE in JVE;

  • v 40 % arbitražnih sporazumov je kot odločilno pravo določeno avstrijsko pravo, medtem ko v 67 % primerov prevladuje angleški jezik;

  • povprečno trajanje postopkov v zadevah, zaključenih leta 2024, je enako 12 mesecem. 9

Vendar pa je VIAC v zadnjih letih opazil upad števila pospešenih postopkov. Do 31. decembra 2024 je bilo le 10 % zadev VIAC vodenih v pospešenih postopkih.

Poleg tega je bila v skladu z letnim poročilom VIAC za leto 2024 najpogostejša kategorija sporov inženirstvo in tehnologija (33 %), sledijo naložbe (11 %) ter trgovina na debelo in drobno (11 %), medtem ko je bilo 9 % zadev povezanih z energijo in viri, 7 % z gradbeništvom in infrastrukturo ter 4 % z nepremičninami in nepremičninami.

Zgoraj navedeni statistični podatki so dokazali, da VIAC ostaja vodilna mednarodna arbitražna institucija v regiji srednje in vzhodne Evrope, ki se nenehno razvija in raste.

Zaključek

Zlati jubilej VIAC leta 2025 bo za arbitražno skupnost izjemna izkušnja. Spremembe Dunajskih pravil in sodne prakse OGH bodo okrepile položaj Avstrije kot arbitraži prijazne jurisdikcije. Hkrati bodo zaradi pomembnih dogodkov, kot so kongres VIAC CAN, Dunajski arbitražni dnevi, VIAC in GAR Live in Vienna, to leto za strokovnjake s področja mednarodne arbitraže posebno.

 

Viri

 

  1. OGH Docket No. 18 OCg 3/22y, 3. april 2024, Celotno besedilo v nemščini Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Justiz/JJT_20240403_OGH0002_018OCG00003_22Y0000_000/JJT_20240403_OGH0002_018OCG00003_22Y0000_000.pdf

  2. Glej odst. 78 dokumenta OGH Docket No. 18 OCg 3/22y, 3. april 2024.

  3. Glej izjavo VIAC o dokumentu OGH št. 18 OCg 3/22y, 3. april 2024 Dostopno na: https://www.viac.eu/de/news/austrian-supreme-court-decision-prompts-viac-to-amend-vienna-rules-for-arbitration-agreements

  4. Za podrobnejšo oceno možnih izidov predarbitražnih postopkovnih zahtev glej Gary Born in Marija Šćekić, Chapter 14: Pre-Arbitration Procedural Requirements. "A Dismal Swamp" v Caron, d. David. Practising Virtue Inside International Arbitration. Oxford University Press, november 2015. Dostopno na: www.wilmerhale.com/en/insights/publications/2016-11-12-pre-arbitration-procedural-requirements-a-dismal-swamp in IBA Litigation Committee: Multi-Tiered Dispute Resolution Clauses Mednarodno odvetniško združenje, 2015. Dostopno na: https://globaldisputes.com/wp-content/uploads/2015/11/handbook-multi-tiered-dispute-resolution-clauses-1-october-2015.pdf

  5. Docket OGH št. 4 Ob 33/24t, 22. oktober 2024, celotno besedilo v nemščini Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Justiz/JJT_20241022_OGH0002_0040OB00033_24T0000_000/JJT_20241022_OGH0002_0040OB00033_24T0000_000.pdf

  6. Docket OGH št. 4 Ob 46/24d, 25. junij 2024, celotno besedilo v nemščini Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Justiz/JJT_20240625_OGH0002_0040OB00046_24D0000_000/JJT_20240625_OGH0002_0040OB00046_24D0000_000.pdf

  7. Dokument OGH št. 18 ONc 1/24b z dne 6. avgusta 2024 Celotno besedilo v nemščini Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Justiz/JJT_20240806_OGH0002_018ONC00001_24B0000_000/JJT_20240806_OGH0002_018ONC00001_24B0000_000.pdf

  8. OGH Docket št. 18 OCg 1/24g z dne 17. oktobra 2024 Celotno besedilo v nemščini Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Justiz/JJT_20241017_OGH0002_018OCG00001_24G0000_000/JJT_20241017_OGH0002_018OCG00001_24G0000_000.pdf

  9. Za podrobnejšo oceno statističnih podatkov VIAC glej, Letno poročilo VIAC 2024. Dostopno na: www.viac.eu/images/documents/VIAC_Annual_Report_2024-komprimiert.pdf