Avstrija: Avstrijski osnutek zakona o komunikacijski platformi - povzetek

Avstrijska vlada je 3. septembra 2020 predstavila osnutek dolgo pričakovanega zakona o komunikacijskih platformah ("Kommunikationsplattformen-Gesetz", KoPI-G), katerega cilj je zaščititi uporabnike digitalnih forumov in platform družbenih medijev, da ne postanejo žrtve spletnega sovražnega govora. Po vzoru nemškega zakona o uveljavljanju omrežij ("Netzdurchsetzunggesetz", NetzDG), ki je bil junija 2017 potrjen v parlamentu, bi novi predpisi, če bi bili sprejeti, olajšali dostop do mehanizmov poročanja in uveljavljanja, spodbujali pregledno obravnavo takšnih računov ter ponudili inovativne načine za spremljanje in takojšnjo obravnavo praks, ki spadajo v njegovo področje uporabe.

Katere komunikacijske platforme so prizadete

Avstrijski osnutek zakona je namenjen:

• ponudnike komunikacijskih platform z več kot 100 000 avstrijskimi uporabniki ali letnimi prihodki, ki presegajo 500 000 EUR prihodkov v Avstriji (člen 1(2));
• Izjeme so spletni forumi za novice, spletne enciklopedije, spletne tržnice za posredovanje ali prodajo blaga/storitev ter medijska podjetja (§1(3)).

Katera kazniva dejanja so zajeta v novih predpisih

Obveznosti se med drugim nanašajo na številna kazniva dejanja:

• prisila ("Nötigung");
• nevarno grožnjo s kaznivim dejanjem ("Gefährliche Drohung");
• zasledovanje ("Beharrliche Verfolgung");
• žaljivo in nedovoljeno fotografiranje ("Unbefugte Bildaufnahmen");
• izsiljevanje ("Erpressung");
• Pornografsko prikazovanje mladoletnikov ("Pornographische Darstellung Minderjähriger");
• spodbujanje sovraštva ("Verhetzung").

Celoten seznam vrst nezakonitih vsebin ("rechtswidrige Inhalte"), ki jih zajema osnutek zakona, je na voljo v členu 2(6).

Dolžnosti in obveznosti ponudnikov komunikacijskih platform

Namen vzpostavitve dobro urejenih in celovitih postopkovnih kanalov za preprečevanje sovražnega ravnanja na spletu je, da morajo platforme spoštovati številne postopkovne standarde.

Postopki poročanja in ocenjevanja ("Melde-und Überprüfungsverfahren")

• Zagotavljanje in lajšanje dostopnosti mehanizmov poročanja ter zagotavljanje enostavne navigacije, upravljanja in razpoložljivosti omenjenih funkcionalnosti;
• Strankam mora biti omogočeno poročanje o vsebini, ki omogoča hitro oceno s strani zadevnega ponudnika storitev, prejemanje pojasnil o postopku in izidu navedene predložitve ter zagotavljanje razlogov za sprejeto odločitev;
• Ponudniki platform morajo zagotoviti, da:
  • Če je zadevna nezakonitost očitna osebi brez pravne izobrazbe, je treba vsebino izbrisati ali dostop do nje blokirati v 24 urah po prejemu prijave;
  • če je nezakonitost očitna šele po podrobnem pregledu, je treba zagotoviti odstranitev vsebine v sedmih dneh;
  • Uporabniki, ki predložijo prijavo, bodo takoj obveščeni o možnosti sodelovanja v pritožbenem in revizijskem postopku;
  • Vsebino in podatke, potrebne za identifikacijo avtorjev, je treba za dokazne namene arhivirati za največ deset tednov.

Obveznost poročanja

• Vzpostaviti je treba kanale, ki omogočajo, da ponudniki predložijo ocenjevalna poročila nadzornemu organu;
• Ponudniki morajo dati na voljo poročila o lastništvu letno (100 000 uporabnikov) ali četrtletno (> 1 milijon uporabnikov);
• Takšna poročila morajo vsebovati podrobne informacije, npr. opis in število poročil, vsebino in rezultate postopkov pregleda, osebje in tehnično opremo, predstavitev organizacije, osebja in tehnične opreme, tehnično usposobljenost osebja, odgovornega za obdelavo poročil in postopke pregleda, ter izobraževanje, usposabljanje in nadzor odgovorne osebe.

Odgovorni uslužbenec

Spletne platforme morajo imenovati kontaktne osebe, ki so odgovorne za:

• izdajanje naročil za izpolnjevanje določb zvezne zakonodaje;
• sodelovanje z organi in sodišči;
• zagotavljanje njihove dostopnosti nadzornemu organu in uporabnikom platforme;
• delovanje kot prejemnik dokumentov za namene vročanja sodnih postopkov.

Neizpolnjevanje in globe

Če ponudniki ne bodo imenovali odgovornega zastopnika ali bodo malomarno upoštevali zahtevo organa, da to storijo, bodo kaznovani z globami v višini do 10 milijonov EUR. Kršitve zahteve po izbrisu se kaznujejo, če se ponavljajo. Ocena obsega globe, ki jo je treba plačati, se določi na podlagi številnih dejavnikov, navedenih v členu 10(2), kot so

• finančna dobičkonosnost/moč;
• število registriranih uporabnikov;
• predhodne kršitve;
• obseg in trajanje malomarnosti ponudnika storitev pri izpolnjevanju obveznosti;
• pripravljenost prispevati k ugotavljanju resnice;
• Obseg sprejetih previdnostnih ukrepov za preprečevanje prihodnjih kršitev ali navodil zaposlenim za upoštevanje določb iz predpisov.

Pritožbeni postopek

Pritožbe je treba vložiti neposredno pri ustrezni platformi. Pritožbe pa se lahko pošljejo avstrijskemu regulativnemu organu za radiodifuzijo (Rundfunk und Telekom Regulierungs-GmbH), ki nudi upravno podporo svojemu neodvisnemu nadzornemu organu, avstrijskemu organu za komunikacije (KommAustria). Preden se uporabniki obrnejo na urad za pritožbe, morajo sprejeti ukrepe, da bi dosegli ponudnika komunikacijske platforme, in bodisi niso prejeli odgovora bodisi jim ni uspelo rešiti navedenega spora. Dolžnost urada za pritožbe je, da predlaga sporazumno rešitev ali ponudi svoje mnenje o zadevni vsebini.

Komentar:

Nova avstrijska zakonska pobuda je pomemben korak pri reševanju vse večje zaskrbljenosti v zvezi s spletnim sovražnim govorom. Ker si prizadeva zaščititi pred objavo diskriminatornih izjav ali objav, ki spodbujajo k nasilju, so njeni ukrepi veljali za ključne pri utrjevanju in širjenju prostora pravne države na digitalnem področju. Osnutek ne samo, da razširja domet kaznivega dejanja spodbujanja etničnih skupin na posameznike, ki pripadajo tem skupinam, ampak so bile njegove določbe označene tudi kot mejnik za ženske, saj so usmerjene proti praksam, kot je "dvigovanje krila" (tretjina žensk, starih od 18 do 23 let, je žrtev spletnih kaznivih dejanj iz sovraštva).

Medtem ko so ga pohvalili, ker ponuja ključne zaščitne mehanizme tistim, ki so se umaknili iz javnih razprav in se še naprej izogibajo svobodnemu in odprtemu izražanju svojih stališč zaradi strahu pred osebnimi napadi, so drugi izrazili veliko zaskrbljenost zaradi nagnjenosti osnutka zakona k cenzuri. Poleg tega so bile izražene tudi ostre kritike v zvezi s široko opredelitvijo ciljnih platform, čeprav so bile v prvi vrsti namenjene multinacionalnim omrežnim velikanom, zaradi česar so bile prizadete klepetalne funkcije iger (npr. World-of-Warcraft) ter platforme za razvoj odprte kode (npr. Github) in receptov^[1]. V tem pogledu uredba predstavlja grožnjo gospodarskemu preživetju majhnih komunikacijskih platform ter zaviralni dejavnik za rast in uspeh zagonskih podjetij, ki lahko ostanejo majhna, da bi zagotovila skladnost s pragom prodaje, določenim v osnutku določb, in da ga ne preseže.

Za razliko od predhodnega nemškega NetzDG se osnutek, ki ga je predlagala avstrijska vlada, ne razlikuje le glede uporabe, saj ne zajema le profitnih družbenih omrežij, temveč vse vrste spletnih platform, temveč z uvedbo obveznega poročanja ponuja tudi nova orodja za ureditev platform.

Organizacija Internet Service Providers Austria (ISPA) sicer pozdravlja načrtovane ukrepe, vendar opozarja na sedanjo pot k nenehnemu povečevanju števila nacionalnih rešitev. Avstrijski osnutek predloga lahko na koncu ponovno sproži in pospeši večne razprave o vlogi, ki jo imajo komunikacijske platforme, ter ponudi pomembno predlogo za dolžnosti in obveznosti, ki jih morajo prevzeti ti ponudniki. V luči načrtovanega zakona o digitalnih storitvah, ki ga načrtuje Komisija EU (obdobje posvetovanja o njem se je končalo 8. septembra 2020), je mogoče upati, da bo sedanji osnutek služil boju proti sovražnemu govoru ne le na nacionalni ravni, temveč bo prispeval k iskanju enotne evropske rešitve.