Še sedem let! Pravilo o glavni priči v Avstriji - razširjeno in spremenjeno

Avstrijsko pravo pozna dve - verjetno tri - različice pravila o glavni priči: Na eni strani se za nekatera kazniva dejanja uporabljajo pravila o "mali" in "veliki" glavni priči iz člena 41a avstrijskega kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) oziroma člena 209a avstrijskega zakonika o kazenskem postopku (Strafprozessordnung, StPO). Glavno pravilo o priči v protimonopolnem pravu pa je v členu 11b avstrijskega zakona o konkurenci (Wettbewerbsgesetz, WettbG) in členu 209b StPO ter se uporablja pri odkrivanju, preiskovanju in pregonu kartelnih kaznivih dejanj.

Avstrijski zakonodajalec je s 1. januarjem 2022 prvotno omejeno obdobje uporabe členov 209a in 209b StPO podaljšal še za sedem let ter uvedel spremembe tako pravila o veliki glavni priči kot njegovega protimonopolnega ustreznika. Te spremembe bodo v središču pozornosti tega članka. V prvem delu bo obravnavano pravilo o veliki glavni priči. V drugem delu bo obravnavano pravilo glavne priče v protimonopolnem pravu.

Pravilo glavne priče v avstrijskem kazenskem pravu

Kdaj je bilo pravilo glavne priče uvedeno v avstrijsko kazensko pravo?

Avstrija je po mednarodnem pravu zavezana k uvedbi pravila glavne priče. Z ratifikacijo Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnih poslovnih transakcijah se je Avstrija zavezala k skupni odgovornosti "za boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnih poslovnih transakcijah"^[1].

V Avstriji je 1. januarja 1998 začelo veljati tako imenovano pravilo "male" glavne priče. To je omogočalo možnost olajševalnih okoliščin za prosilca za pričo, vendar zakonodajalec takrat ni želel zagotoviti popolne imunitete pred kazenskim pregonom.

S 1. januarjem 2011 je dodatno začelo veljati pravilo "velike" glavne priče. Sprva je bilo določeno, da se bo njegova uporaba končala 31. decembra 2016. Vendar je praktična ocena pokazala, da je bilo pravilo, čeprav je bil njegov pomen priznan, od njegove uvedbe uporabljeno le v nekaj primerih. Zato končna ocena pravila ni bila mogoča. Zakonodajalec je 1. januarja 2017 sprejel revidirano različico pravila, ki naj bi prenehala veljati 1. januarja 2022^[3].

Leta 2020 je nova ocena pokazala, da se pravilo o glavni priči šteje za pozitivno in ga ni mogoče odpraviti, hkrati pa so bila ponovno ugotovljena področja za izboljšave. Glede na to in mednarodne obveznosti Avstrije je bilo pravilo ponovno revidirano in podaljšano še za sedem let, da se omogoči nadaljnja ocena^[4].

Zadnje spremembe pravila o veliki glavni priči so obravnavane v vprašanju 1.3 spodaj.

Kdaj se uporablja pravilo glavne priče?

Samo nekatera huda dejanja, ki so podrobneje opredeljena v zakonu, lahko povzročijo uporabo pravila o glavni priči.

Na kratko, da se pravilo glavne priče uporabi, morajo glavne priče:

1. prostovoljno razkriti svoje znanje, ki mora bistveno prispevati k razjasnitvi kaznivih dejanj, ki presegajo njihov prispevek - vedno mora biti vpletena vsaj ena tretja oseba;
2. se prostovoljno obrniti na državno tožilstvo ali kriminalistično policijo;
3. podati obžalovanja vredno priznanje;
4. še niso bili zaslišani kot osumljenci in zanje ni bila uporabljena nobena prisila.

Če se potencialna glavna priča obrne na državno tožilstvo, mora to opraviti predhodni pregled, da ugotovi, ali se lahko uporabi pravilo glavne priče. Kazenski pregon je treba začasno ustaviti, če ni očitnih razlogov, da se to ne bi zgodilo. Če se pozneje izkaže, da so pogoji izpolnjeni, mora državno tožilstvo ravnati enako kot v primeru preusmeritve. To pomeni, da glavni priči naloži določen pogoj, npr. plačilo denarnega zneska, opravljanje družbeno koristnega dela ali določitev preizkusne dobe, ter obveznost nadaljnjega sodelovanja z državnim tožilstvom pri reševanju kaznivega dejanja. Če je glavna priča opravila odrejene storitve, državno tožilstvo prekine predhodni postopek, pri čemer si pridrži pogojno pravico do poznejšega pregona.

Če je bil kazenski postopek zoper tretjo osebo ali osebe pravnomočno ustavljen ali če so bili ukrepi zoper tretjo osebo ustavljeni zaradi prijetja tretje osebe, državno tožilstvo dokončno ustavi postopek zoper glavno pričo, če je glavna priča opravila naročene storitve ali če je poteklo določeno preizkusno obdobje. Če nadaljnja preiskava pokaže, da zahteve niso izpolnjene, državno tožilstvo nadaljuje postopek zoper glavno pričo in jo o tem ustrezno obvesti. V takem primeru se lahko izpolnijo zahteve iz pravila o malih glavnih pričah.

Katere so najnovejše spremembe?

Pred zadnjo spremembo člena 209a StPO je obstajala negotovost glede tega, ali je status glavne priče mogoče pridobiti tudi tako, da se namesto na državno tožilstvo obrne na kriminalistično policijo. Če bi se potencialna glavna priča obrnila na kriminalistično policijo in se ta ne bi takoj uskladila z državnim tožilstvom, statusa glavne priče ne bi bilo mogoče pridobiti^[5].

Spremenjeno besedilo člena 209a StPO zdaj odpravlja to negotovost s pojasnilom, da se lahko glavne priče poleg državnega tožilstva obrnejo tudi na kriminalistično policijo. Vendar pa nadaljnji postopek ostaja v pristojnosti državnega tožilstva.

Pravilo glavne priče v avstrijskem protimonopolnem pravu

Kdaj je bilo v avstrijsko protimonopolno pravo uvedeno pravilo glavne priče?

Avstrija mora tudi na področju protimonopolnega prava v skladu s členom 23 Direktive (EU) 2019/1 (direktiva ECN+) zagotoviti uporabo pravila glavne priče.

Pravilo glavne priče je del avstrijskega protimonopolnega prava od 1. januarja 2006. Ustrezne določbe so v členu 11b avstrijskega zakona o konkurenci (Wettbewerbsgesetz - WettbG), 1. januarja 2011 pa je začela veljati ustrezna določba v členu 209b StPO.

Kdaj se uporablja pravilo o glavni priči?

Pravilo glavne priče v protimonopolnem pravu omogoča zveznemu organu za konkurenco (Bundeswettbewerbsbehörde), da v primeru nekaterih kršitev protimonopolnega prava sodelujočemu podjetju ne naloži globe.

Zaposleni v takšnih podjetjih morajo imeti tudi možnost, da se izognejo kazni kot glavne priče. V ta namen morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Zvezni organ za konkurenco podjetju ne naloži globe ali pa Evropska komisija ali organi za konkurenco drugih držav članic uporabijo pravilo glavne priče;
2. zvezni tožilec za kartele (Bundeskartellanwalt) meni, da zaposleni, ki so sodelovali pri kršitvi podjetja, ne bi smeli biti kaznovani za povezano kaznivo dejanje, in o tem obvesti državno tožilstvo;
3. zaposleni v podjetju morajo državnemu tožilstvu in sodišču razkriti vse znanje, ki ga imajo o svojih dejanjih, in dejstva, ki so pomembna za razjasnitev kaznivih dejanj.

Če so zahteve izpolnjene, državno tožilstvo ustavi postopek zoper zadevne zaposlene, pri čemer si pridrži pogojno pravico do poznejšega pregona.

Katere so najnovejše spremembe?

Predhodna formulacija člena 209b(1) StPO je bila osredotočena na prispevek podjetja k preiskavi kartelov. Spremenjeno pravilo naj bi se dodatno osredotočilo na prispevek posameznih zaposlenih. Zato bo lahko zvezni tožilec za kartele razlikoval med prispevki posameznih zaposlenih, tako da bo status glavne priče lahko izkoristil le pri aktivno sodelujočih zaposlenih, ne pa tudi pri tistih, ki zavračajo sodelovanje z avstrijskim zveznim organom za konkurenco.

Namen te spremembe je spodbuditi zaposlene, da v zgodnji fazi preiskave razkrijejo vse svoje znanje. Zvezni tožilec za kartele lahko neizogibno sestavi poročilo državnemu tožilstvu šele v precej pozni fazi postopka, in sicer potem, ko zvezni organ za varstvo konkurence zaključi preiskavo podjetja. Posledično se lahko vzporedne kazenske preiskave, ki jih vodi državno tožilstvo, zaključijo šele po razkritju vseh dejstev. Prej ko zaposleni razkrijejo vse svoje znanje, prej se lahko zaključijo kazenske preiskave^[6].

Aktivno sodelovanje posameznih zaposlenih je treba presojati glede na sodelovanje zaposlenega, ki je mogoče glede na stopnjo znanja posameznega zaposlenega in fazo postopka. Če ima zaposleni le delno znanje, ki služi le za razkritje dela nezakonitega ravnanja, vendar kljub temu aktivno sodeluje in pravočasno razkrije svoje celotno znanje, bi moral imeti zaposleni kljub temu možnost izkoristiti zaščito glavne priče, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji^[7].

Pojasnjeno je bilo tudi, da je treba obseg sodelovanja samega podjetja upoštevati v obvestilu zveznega tožilca za kartele državnemu tožilstvu.

Člen 209b(2) StPO je bil spremenjen tako, da lahko državno tožilstvo ustavi preiskavo posameznih zaposlenih le, če so ti že razkrili svoje znanje. Prej je bilo mogoče preiskavo ustaviti pogojno, če so se zaposleni zavezali, da bodo razkrili svoje znanje. Tudi ta sprememba je namenjena spodbujanju zaposlenih, da razkrijejo, kar vedo, v čim zgodnejši fazi.

Pripombe

Na splošno je mogoče pozitivno oceniti, da je avstrijski zakonodajalec poskušal povečati pravno varnost s pojasnilom, da je status glavne priče mogoče pridobiti tudi s pristopom h kriminalistični policiji, in s sprejetjem ukrepov za pospešitev postopkov po členu 209b StPO. Videti bo, ali bodo te spremembe povečale praktični pomen pravil o glavni priči, ki je bil doslej na področju splošnega kazenskega prava precej omejen.

Vprašljivo je, ali je odločitev o ponovnem (tretjem) omejevanju uporabe pravil preudarna, da se omogoči nadaljnje obdobje ocenjevanja in reforme, ali pa zgolj povečuje negotovost za morebitne glavne priče. Kot je bilo poudarjeno drugje,^[8] je avstrijski zakonodajalec pred sprejetjem zadnjih sprememb omejil obdobje za presojo na zgolj dva tedna med jesenskimi počitnicami. Zdi se, da je precej kontraproduktivno nenehno omejevati obdobje uporabe pravil v imenu nadaljnjega ocenjevanja in reforme, hkrati pa skrajševati ocenjevalno obdobje, ki omogoča sodelovanje zainteresiranih strani.