Preučitev zahtevkov za vrnitev v prejšnje stanje

Restitucija, ki jo je treba plačati zaradi pomanjkljivega nadomestila

V skladu s civilnim zakonikom^[1] se mora prejemnik storitve zavedati, da je bila storitev opravljena v pričakovanju kasnejšega prejema nadomestila, da bi lahko prišlo do restitucijskega zahtevka zaradi neplačila.

Na splošno v skladu s členom 1435 zakonika takšen zahtevek nastane, ko prenehajo obstajati okoliščine, ki so bile podlaga za posel. Če posel temelji izključno na storitvi, ga ureja oddelek 1152 zakonika.

V skladu z načelom iz člena 1152 zakonika je v pravni praksi sprejeto, da mora prejemnik pogodbene izpolnitve, ki je ni mogoče preklicati, drugi stranki ustrezno plačati. To ni potrebno, če prejemnik ne pričakuje plačila za storitev.

Zato je pri storitvah, ki se opravljajo v nekomercialnem kontekstu, bistveno odločiti, ali je bila storitev zavestno sprejeta. Vendar mora prejemnik dokazati, da je bila storitev opravljena brez obveznosti plačila.

Da bi na podlagi člena 1435 v povezavi s členom 1152 zakonika nastala terjatev zaradi neplačila, se mora prejemnik zavedati, da je bila storitev opravljena v pričakovanju poznejšega plačila.

Če izvajalec storitve ne nosi odgovornosti za opustitev namena, njegov zahtevek ni odvisen od koristi, ki jo je pridobil prejemnik. Če je ponudnik storitev kakor koli odgovoren za opustitev namena, lahko vloži zahtevek le za znesek, ki bi povzročil neupravičeno obogatitev. To pomeni, da je lahko odškodnina omejena na dejansko korist, ki jo je pridobil prejemnik. Popolna izguba zahtevka je mogoča le, če je dobavitelj povzročil opustitev namena v slabi veri. Dokazno breme v zvezi z morebitno omejitvijo odškodnine ali za popolno zavrnitev zaradi slabe vere nosi prejemnik.

V smislu člena 1152 zakonika "nadomestilo" vključuje običajno plačilo ter druge običajne in izredne koristi (npr. provizijo), ki temeljijo na rezultatu opravljenega dela. To pomeni, da plača temelji na dosežkih delavca ter tržnih razmerah in poslovnem položaju. Gre torej za plačilo za uspešnost^[2].

Povračilo zaradi neizpolnitve namena

Obogatitvena pravica do povračila zaradi opustitve namena nastane tudi, če je treba izpolniti obveznost na podlagi pogodbe. Delna opustitev namena vodi le do delne razveljavitve.

Pritožbeno sodišče je pred kratkim odločilo^[3], da je na obogatitvi temelječ zahtevek za restitucijo zaradi opustitve namena mogoč tudi, če je treba izpolnitev opraviti po pogodbi. To mnenje ne odstopa od najvišje sodne prakse.

V skladu s členom 1435 civilnega zakonika lahko dobavitelj od prejemnika zahteva nazaj stvari, ki jih je upravičeno dolgoval, če preneha obstajati pravna podlaga za njihovo hrambo. Sodna praksa to sprejema kot podlago za vrnitev zaradi prenehanja vzroka ali neobstoja uspeha, ki presega dobesedno razlago. To velja vedno, ko preneha obstajati poslovni razlog ali splošne okoliščine, ki bi bile namen transakcije. Ni potreben izrecen dogovor glede pravnega namena koristi. Vendar je treba motiv in namen transakcije izrecno izraziti dobavitelju, da bi se v primeru neuspešnosti namena lahko zahteval povračilo.

Restitucijski zahtevki v primeru odpovedi pogodbe upoštevajo načela prava o obogatitvi. Drugi stavek člena 921 zakonika je zgolj uporaba člena 1435. Vračilo dela kupnine po odstopu od pogodbe kot obogatitveni zahtevek je podkategorija oddelka 1435 zakonika.

V obravnavani zadevi sta stranki sestavili pogodbo, ki je bila sklenjena 1. aprila 2006 za obdobje najmanj treh let, vendar je bila leta 2007 prekinjena. Tožena stranka se je zavedala namena pogodbe - natančneje, dogovorjeni pogoji so bili vzpostavljeni za trženje proizvodov tožeče stranke v opremljeni nepremičnini, ki je služila kot oglasni prostor za njeno blago, ki se je tam prodajalo. Zato je bil ta namen del pogodbe.

Dogovorjeni pogoji niso bili doseženi in niso dosegli pričakovanj tožeče stranke - in sicer nadaljevanje pogodbenega razmerja za določeno obdobje. Namen delno ni bil dosežen zaradi predčasne odstranitve oglaševalskega materiala. Ta delna neizpolnitev namena je sprožila zahtevek na podlagi obogatitve za vračilo delnega plačila.