Avstrija: Uredba o virtualnih valutah v letu 2020: V Avstriji je treba osvetliti področje veriženja blokov

Nedavna predstavitev osnutka zakona o elektronskih vrednostnih papirjih (Gesetz über elektronische Wertpapiere, eWpG) s strani nemških zakonodajalcev je ponovno sprožila razprave o ustreznosti obstoječega avstrijskega okvira zakonodaje o finančnih storitvah in vrednostnih papirjih ter o sprejetju ukrepov za podporo digitalizaciji njenih kapitalskih trgov. V nasprotju s svojo sosedo se je Avstrija doslej vzdržala vzpostavitve posebnega regulativnega režima, ki bi urejal dejavnosti ali transakcije, povezane s kriptovalutami.

V nadaljevanju bodo obravnavani trenutni pravni mehanizmi, ki v Avstriji urejajo finančne storitve na podlagi veriženja blokov. Čeprav je namenjeno kratkemu pregledu v zvezi s splošnim pristopom jurisdikcije k ureditvi kriptoaktiv in fintech podjetij, bodo na kratko omenjene tudi zadeve, kot so obdavčitev, varstvo podatkov in pranje denarja.

Pregled

Razvoj na področju storitev, ki temeljijo na veriženju blokov, in virtualnih valut je v zadnjih letih pritegnil veliko pozornosti. Poleg tega, da predstavlja hrbtenico kriptovalute Bitcoin, naj bi tehnologija veriženja blokov vzpostavila decentraliziran, disintermediiran in porazdeljen digitalni ekosistem. Kot taka naj bi inovirala in prodirala v številne panoge, od zdravstva do maloprodaje, vlade ter bančništva in financ.

V luči nedavnih trendov v smeri širše uporabe tehnologije porazdeljene knjige je potreba po digitalizaciji vrednostnih papirjev postala neizogibno in nujno prizadevanje. Ker zagonska podjetja vse bolj "temeljijo svoje poslovne modele na kriptovalutah in se zatekajo k uporabi tehnologije veriženja blokov za spodbujanje inovacij",^[1] je naloga zakonodajalcev, sodišč in tudi regulatorjev vzpostaviti pravni okvir, ki omogoča financiranje podjetij z uporabo veriženja blokov in elektronsko izdajo vrednostnih papirjev.

Glede na to, da so kriptovalute razmeroma nove manifestacije, katerih "družbena uporaba, gospodarska vrednost in tehnična zasnova se še vedno spreminjajo",^[2] je izziv sprejetje ustreznih ukrepov in določb, ki bodo olajšali združitev kriptovalut in strukture obstoječega nacionalnega regulativnega okvira.

Razprave o tehnologiji veriženja blokov in njeni regulaciji v Avstriji

Kriptovalute so bile v Avstriji precej časa izvzete iz regulacije^[3]. Pred letom 2017 so javni organi, kot je avstrijski organ za finančni trg (Österreichische Finanzmarktaufsicht, FMA),^[4] zavzeli še posebej skeptično stališče glede tehnologije veriženja blokov. V podobnem duhu kot kritike Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter drugih nadzornih agencij^[5] so se njegova opozorila osredotočala na nestanovitnost in tveganja za varstvo potrošnikov, povezana s poslovnimi in naložbenimi modeli, ki temeljijo na digitalnih sredstvih.

Do leta 2017 je ministrstvo za finance objavilo smernice o davčnih posledicah (dohodek in dodana vrednost), ki izhajajo iz prakse trgovanja z bitcoini in drugimi kriptovalutami, vključno z Ethereumom, Ripplom in Litecoinom.^[6] Ustanovitev svetovalnega odbora (Fin-Tech Beirat) leta 2018 je pomenila pomemben premik v smislu dovzetnosti oblikovalcev politike za alternativne načine financiranja.

V prizadevanjih za odpravo pomislekov glede uporabe kriptovalut (zlasti v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma) so se v letu 2018 nadaljevale razprave o regulativnih in nadzornih predlogih. Čeprav je te razprave pospešil sum goljufive sheme, povezane z bitcoini, znane pod imenom "Optioment",^[7] konkretni zakonodajni ukrepi niso bili sprejeti.

Avstrija in njen pomen kot vroče točke na področju fintech

Avstrija, ki velja za pionirko na področju e-uprave v Evropi, je pokazala odprt odnos do novih tehnologij in kriptovalut, kar ji je omogočilo, da je postala prednostna poslovna lokacija številnih zagonskih podjetij.^[8] Bitpanda je le eden od številnih pomembnih fintech podjetij, ki so vzpostavila svoje dejavnosti v Avstriji. Na Dunaju ustanovljeno podjetje, ki temelji na kriptovalutah in ima več kot 160 članov ekipe, svoje storitve ponuja več kot milijonu uporabnikov, ustanovljeno pa je bilo leta 2014. Trenutno je avstrijskih podjetij, ki se kvalificirajo kot fintech podjetja, 112.^[9]S stopnjo rasti, ki presega rast finančne industrije, in letnim prometom v višini 130 milijonov EUR^[10] njihovega vpliva na družbeno in podjetniško življenje ni več mogoče zanikati.

Prav ta hiter razvoj fintech pokrajine je spodbudil zakonodajalce, da so začeli pozorneje spremljati razvoj na tem področju.

Splošni pristop

Zakon FMA

Zgoraj predstavljeni organ FMA je "neodvisen, samostojen in integriran nadzorni organ za avstrijski finančni trg",^[11] katerega zakonsko določeni cilji so 1) povečanje zaupanja v učinkovito delovanje avstrijskega finančnega trga; 2) zaščita vlagateljev, upnikov in potrošnikov v skladu z zakonskimi določbami ter 3) preventivno delovanje glede spoštovanja nadzornih standardov in hkrati dosledno kaznovanje kršitev^[12].

Pri sprejemanju tehnološko nevtralnega pristopa se FMA osredotoča na uporabo obstoječih zakonov in zagotavlja, da tako za nove kot tradicionalne produkte ali storitve veljajo enaki zakoni in predpisi, da bi zaščitili in ne zmanjšali tehnoloških dosežkov te digitalne dobe. Prizadeva si ohraniti integriteto, varnost in zaščito vlagateljev, zato lahko izvaja suverena pooblastila z izdajanjem "zavezujočih standardov, kot so predpisi in upravne odločbe, [ali sprejemanjem] prisilnih ukrepov, kot so odvzem licenc, odstavitev direktorjev ali naložitev upravnih kazni^"[13].

Glede na zapletenost in naraščanje števila teh podjetij, ki poslujejo s kriptovalutami, ter hitrost njihovega razvoja je organ FMA vzpostavil kontaktni portal Fintech in imenoval specializirano skupino, da bi podjetjem omogočil predložitev poizvedb v zvezi z regulativno obravnavo njihovega poslovanja.

Program Sandbox

S 1. 9. 2020 je začela veljati sprememba avstrijskega zakona o organu za finančni trg (Finanzmarktausichtsbehördengesetz, FMABG). Z dopolnitvijo člena 23a je organ za finančni nadzor uvedel "regulativni peskovnik", ki podjetjem omogoča testiranje izdelkov/storitev, ki so še v razvoju, in oceno njihove izvedljivosti. Vlogo je treba predložiti organu FMA, če so izpolnjeni posebni pogoji, npr. poslovni model je namenjen spodbujanju javnega interesa; ne destabilizira finančnega trga ali zavira varstva potrošnikov; je inovativne narave in bo pospešil zrelost trga (celoten seznam zahtev je določen v prvem stavku drugega odstavka 23.a člena). Pri ugotavljanju, ali zadevni poslovni model ponuja zadostno javno vrednost, tj. služi širšemu gospodarskemu interesu, se je treba posvetovati s svetovalnim odborom^[14] (oddelek 23a, odstavek 3).

Sodelovanje v programu peskovnika je omejeno na obdobje do dveh let, vendar se lahko na podlagi vloge prekine prej (oddelek 23a, odstavek 4). FMA mora ministru za finance predložiti četrtletna poročila. V okviru ocene se lahko od slednjega zahteva, da predloži dodatne podrobnosti o strankah, vključenih v delovanje obravnavanega poslovnega modela regulativnega peskovnika (člen 23a, odstavek 7)^[15].

Avstrijski regulativni okvir

Avstrijska zakonodaja tehnologije veriženja blokov ne prepoveduje niti ne omejuje, temveč si prizadeva za njeno ustrezno ureditev.

Pri določanju regulativnega statusa, ki ga je treba uporabiti za poslovni model, ki vključuje kripto premoženje, je treba opraviti presojo za vsak primer posebej. Glede na naravo, vsebino ali značilnosti ponujenega izdelka/storitve lahko nastanejo različne licenčne obveznosti v skladu z

• avstrijskega zakona o plačilnih storitvah (Zahlungsdiestgesetz, ZaDiG);
• avstrijskega zakona o bančništvu (Bankwesengesetz, BWG);
• avstrijski zakon o elektronskem denarju (E-Geldgesetz, EGeldG);
• avstrijski zakon o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (Alternative Investmentfonds Manager-Gesetz, AIFMG);
• avstrijski zakon o nadzoru nad vrednostnimi papirji (Wertpapieraufsichtsgesetz, WAG);
• avstrijski zakon o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (Alternatives Investmentfonds Manager-Gesetz, AIFMG);
• avstrijski zakon o kapitalskih trgih (Kapitalmarktgesetz, KMG).

Za razliko od FMA, ki nadzoruje poslovne dejavnosti, povezane s kriptovalutami, "ki spadajo na področje bančnih, plačilnih in investicijskih storitev ali ureditve skladov in vrednostnih papirjev",^[16] virtualna sredstva, ki so blago, kot je določeno v avstrijski zakonodaji, nadzorujejo avstrijski trgovinski organi.^[17] Ni imenovanega sodišča, ki bi bilo pristojno za pravne zadeve, osredotočene na transakcije s kriptovalutami. Nazadnje, v Avstriji ni mejnih omejitev niti ni prepovedano delovanje podjetij s področja fintech.

Posebni zakoni

Pranje denarja

• Pred letom 2020:
  • Za dejavnosti, ki temeljijo na kriptovalutah in za katere je treba pridobiti licenco v skladu s predpisi o finančnih storitvah, npr. za ponudnike plačilnih storitev, veljajo zahteve za preprečevanje pranja denarja (AML);
  • Zahteve za preprečevanje pranja denarja se lahko pojavijo tudi na podlagi gospodarskega prava, npr. dražitelji, ki opravljajo/prejemajo gotovinska plačila v višini najmanj 10 000 EUR v skladu z avstrijskim trgovinskim zakonikom (Gewerbeordnung, GewO).
• Od januarja 2020:
  • Zakon o preprečevanju pranja denarja na finančnih trgih (Finanzmarkt-Geldwäschegesetz, Fm-GwG), ki je začel veljati 10. 1. 2020, prenaša peto direktivo o preprečevanju pranja denarja (AMLD5), je
• sprejema enako opredelitev virtualnih valut kot AMLD5, in sicer opisuje ponudnike storitev, ki ponujajo eno ali več od naslednjega:^[18]

  • storitve varovanja zasebnih kriptografskih ključev za hrambo, shranjevanje in prenos virtualnih valut v imenu stranke (skrbniške denarnice);

  • menjavo virtualnih valut v fiat valute in obratno;

  • zamenjavo ene ali več virtualnih valut med seboj;

  • prenos virtualnih valut in

  • zagotavljanje finančnih storitev za izdajo in prodajo virtualnih valut.

• razširja zahteve za preprečevanje pranja denarja na:

  • ponudnike elektronskih denarnic in

  • Ponudnike storitev, ki sodelujejo pri izmenjavi fiat/kriptovalut.

• Od nacionalnih ponudnikov virtualnih valut in tujih subjektov, ki opravljajo finančne storitve v Avstriji, zahteva, da se registrirajo pri FMA^[19].

Obdavčitev

• Davek na dohodek

  • Kriptovalute, namenjene ustvarjanju prihodkov od obresti, so obdavčene po stopnji 27,5 % (fizične osebe) ali 25 % (podjetja);

  • kriptovalute, ki niso namenjene ustvarjanju obresti in se nanašajo na zasebno prodajo, ter sredstva, ki niso namenjena poslovanju, povzročijo obdavčljivi dogodek, ki se obdavči po stopnji 55 % (fizične osebe), če so pridobljene in prodane v 12 mesecih;^[20] kapitalski dobički so oproščeni obdavčitve, če znašajo 440 EUR na leto; če so v lasti dlje kot 12 mesecev, niso obdavčeni^[21].

• DDV

  • Menjava kriptovalut v fiat valuto in obratno je oproščena plačila DDV;^[22]

  • Ker se virtualno premoženje obravnava enako kot tradicionalna plačilna sredstva, so nakupi blaga in storitev predmet DDV.

• Rudarjenje

  • Rudarjenje se obravnava kot komercialna dejavnost in se obravnava enako kot tradicionalni načini plačevanja; ni regulirano.

Varstvo podatkov

• Tako evropska Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) kot tudi avstrijski zakon o varstvu podatkov zagotavljata pravno podlago za ureditev uporabe, prenosa in zbiranja osebnih/občutljivih podatkov;

• Pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, so navedene v členih 12-23 Splošne uredbe o varstvu podatkov in med drugim vključujejo:

  • Pravica do preglednih informacij, komunikacije in načinov v zvezi z obdelavo podatkov;

  • pravico do popravka napačnih podatkov;

  • pravico do izbrisa;

  • pravico do omejitve obdelave;

  • pravica do prenosljivosti podatkov;

  • pravica do ugovora.

• Pravna sredstva in kazni so navedeni v členih 77-84. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko npr. vloži pritožbo pri nadzornem organu ali od upravljavca ali obdelovalca zahteva odškodnino za morebitno (ne)materialno škodo. Za kršitve določb GDPR se lahko izrečejo tudi upravne globe v višini od 10 do 20 milijonov EUR oziroma od 2 do 4 % letnega prometa v preteklem letu (odvisno od tega, katera je višja).

Nedavni razvoj dogodkov

Postopno naraščanje števila mladih zagonskih podjetij, ki temeljijo na kriptovalutah, je v zadnjih letih spodbudilo avstrijske oblikovalce politike, da so priznali in analizirali potencial kriptovalut in veriženja blokov. Avstrija je sprejela pozitiven odnos do novih tehnologij. Z uvedbo številnih pilotnih projektov (npr. projekt Culture Token) se je izkazala kot privlačna lokacija za podjetja, ki temeljijo na kriptovalutah. Drugi dejavniki, ki k temu prispevajo, so pomembne možnosti lastniškega in dolžniškega financiranja (tj. nizkoobrestna posojila ERP, nepovratna sredstva, jamstva, ki jih daje na voljo avstrijska zvezna banka za spodbujanje naložb in podjetij) ter sheme spodbud (ki jih izvajata npr. avstrijska poslovna agencija ali avstrijska agencija za spodbujanje raziskav), ki so podjetjem na voljo za popoln razvoj njihovega inovativnega potenciala^[23].

V ta namen je treba izpostaviti tudi naslednje nedavne dogodke:

18.05.2020 Nacionalni pilotni projekt digitalne valute: Raiffeisen Bank Austria pripravlja novo obliko tokenizacije nacionalne valute z uporabo tehnologije veriženja blokov^[24].

02.07.2020 Avstrijski telekomunikacijski ponudnik A1 je v omrežje za brezgotovinsko plačevanje dodal kriptovalute in tako avstrijskim lastnikom kriptovalut omogočil sprejemanje kriptovalut (npr. ETH, Bitcoin, Dash) prek plačilnega procesorja Salamantex^[25].

02.09.2020 Dunajska borza vrednostnih papirjev uvrsti Bitcoine in Ethereum na borzno kotacijo.^[26]

Komentar:

Avstrijski nevtralni pristop k nadzoru kripto podjetij se je izkazal za plodnega v smislu omogočanja in ne oviranja prizadevanj in inovacij novih poslovnih modelov. Za razliko od jurisdikcij, kot je Lihtenštajn, Avstrija ni vzpostavila neodvisnega pravnega mehanizma za regulacijo kriptovalut in ustreznih ponudnikov storitev. Vendar je glede na pooblastilo Komisije EU, da do 11. januarja 2022 preuči in pripravi zakonodajne predloge za nadaljnje regulativne ukrepe,^[27] pričakovati spremembe sedanjega avstrijskega pristopa.