Avstrija: Covid-19, Avstrija in nedavne spremembe v praksi uporabe videokonferenčne tehnologije

Spletna sodišča - omogočena s tehnologijo in podprta z zakonom

Ker število primerov COVID-19 še naprej narašča, so bili vladni in sodni organi prisiljeni razmisliti o novih ukrepih, da bi upoštevali usmeritve javnega zdravja in ponudili nove poti za povezljivost na daljavo. V prizadevanjih za ohranitev potrebnih zaščitnih ukrepov za obvladovanje tveganja naraščajočih stopenj okužb, pri čemer je treba strankam zagotoviti dostop do poštenih obravnav ter spoštovati načeli neposrednosti in ustnosti, so bile v številnih jurisdikcijah uvedene nove pravne določbe za pojasnitev in olajšanje delovanja sodnih praks.

Kljub temu da je pandemija zaskrbljujoča za javno zdravje, je sprožila precejšnje pravne in politične odzive, ki so močno vplivali na možnost dostopa ljudi do pravnega varstva.^[1] Zaradi vse večjih omejitev svobode gibanja je avstrijski parlament sprejel več zakonov, ki se nanašajo na interakcije znotraj pravosodnega sistema.

V tem članku se bomo osredotočili na nedavne zakonodajne spremembe, ki vplivajo na delovanje sodišč in sodnih obravnav v Avstriji. V njem ne bodo obravnavane zakonodajne spremembe, ki se med drugim nanašajo na prekinitev ali podaljšanje vsebinskih rokov, vključno z zastaralnimi roki ali obveznostmi plačila zamudnih obresti. Namesto tega se bo članek oprl na nova pravila za vodenje sodnih postopkov z uporabo videotehnologije in poudaril njihove prednosti, zlasti v zvezi s skupinami z visokim tveganjem za COVID-19. V zvezi s tem se bo v nadaljevanju oprl na nedavne vloge, ki jih je pri okrožnem sodišču Liesing vložilo podjetje Oblin Rechtsanwälte GmbH, in se zavzel za celovitejši in prožnejši pristop, ki zagotavlja neprekinjeno učinkovito delovanje avstrijskega pravosodnega sistema ter enak in pravočasen dostop do njegovih storitev.

Obravnave na daljavo

Čeprav se je v Avstriji od julija 2020 ponovno začelo izvajati zaslišanje strank, se trenutno uporablja le v omejenem obsegu, in sicer "v obsegu, ki je potreben za zaščito procesnih pravic in pravic strank"^[2] , in se izvaja le v "primerih, ko je bilo treba odvrniti nevarnost za življenje in telesno integriteto ali preprečiti nepopravljivo škodo"^[3].

Avstrijsko civilno procesno pravo sicer zahteva ustni, neposredni in javni postopek, vendar dopušča izjeme, saj omogoča, da se spori obravnavajo na daljavo z uporabo alternativnih komunikacijskih sredstev, zlasti elektronske pravne korespondence (Elektronischer Rechtsverkehr, ERV) ali videokonferenčnih orodij. Prvo se v Avstriji uspešno izvaja že več let. Vzpostavljen je bil leta 1990 in predstavlja celovit okvir za "elektronski prenos vlog ali vlog in samodejni prenos procesnih podatkov v avtomatizacijo sodnih postopkov.^" Kot enoten in učinkovit instrument za elektronsko vročanje pisanj s strani sodišč še naprej podpira prizadevanja za hitrejše zagotavljanje pravice uporabnikom sodišč in tribunalov v času pandemije COVID-19.

Uporaba videokonferenc prav tako ni novost v avstrijskih sodnih postopkih, vendar je bila njihova uporaba doslej dovoljena le v okoliščinah, zaradi katerih bi bilo treba dokaze izvajati osebno ali bi bil tak postopek boljši zaradi ekonomičnosti postopka. Videokonferenco za namene pridobivanja dokazov v civilnih zadevah ureja 277. člen avstrijskega zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO), medtem ko 165. člen zakonika o kazenskem postopku (Strafprozessordnung, StPO) določa njeno uporabo v okviru ustnega pričanja ranljivih prič, ki potrebujejo dodatno zaščito^[5].

Da bi omogočili nadaljevanje in oddaljeno delovanje civilnih sodnih postopkov v času pandemije COVID-19, so bili sodni postopki precej spremenjeni.

Zvezni zakon o spremljevalnih ukrepih za COVID-19 v pravosodnem sistemu, Zvezni uradni list I 2020/30 (Bundesgesetz betreffend Begleitmaßnahmen zu COVID-19 in der Justiz BGBI I 2020/30, [1. COVID-19-JuBG]),^[6] ki je začel veljati 6. maja 2020, zagotavlja pravno podlago za uporabo video tehnologije in konferenc pri ustnih obravnavah. Njen namen je prilagoditi sodne postopke na način, ki ustreza potrebam uporabnikov sodišč, hkrati pa razširiti uveljavljena elektronska komunikacijska orodja, ki so bila obravnavana zgoraj.

V skladu z njegovimi določbami se lahko pogajanja in tudi obravnave do 31. decembra 2020 izvajajo brez fizične navzočnosti strank ali njihovih zastopnikov, kar omogoča izvajanje dokazov na ustnem postopku ali zunaj njega, hkrati pa krepi pravico posameznikov, ki bodo povabljeni v postopek (npr. izvedenci, priče, tolmači itd.), da se ga udeležijo ne glede na to, ali so izpolnjeni pogoji iz 277. člena ZPO. Da bi bila nova pravila izvršljiva, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji:

• Zagotovljen mora biti dostop do ustrezne komunikacijske tehnologije (§ 3 Abs 1 Z 1 1. COVID-19-JuBG);

• vse stranke morajo soglašati z uporabo navedene tehnologije, pri čemer se šteje, da je soglasje dano, razen če stranke v razumnem roku, ki ga določi sodišče, temu nasprotujejo (§ 3 Abs 1 Z 1 1. COVID-19-JuBG);

  • Nesporni sodni postopki (Außerstreitverfahren), ki redno potekajo zunaj sodne dvorane, so izvzeti iz zahteve po predhodni odobritvi, npr. domovi za ostarele, bolnišnice itd (§ 3 Abs 1 Z 2 1. COVID-19-JuBG);

• stranke lahko potrdijo, da obstaja povečano tveganje za zdravje tako njih samih kot tudi posameznikov, s katerimi so v nujnih zasebnih in poklicnih stikih (§ 3 Abs 2 Z 1. COVID-19-JuBG).

Zakon s tem daje sodiščem precejšen manevrski prostor, da se prilagodijo prostorskim omejitvam ter zagotovijo potrebni previdnostni ukrepi za zmanjšanje morebitne izpostavljenosti virusu. Določitev primernosti uporabe tehnologije videokonferenc je izključno v pristojnosti sodišča. ⁷ Dodeljeni sodnik mora torej preučiti, kateri ukrepi so morda potrebni glede na tveganje za zdravje, ki ga predstavlja COVID-19, in v kolikšni meri je mogoče zagotoviti njihovo izvajanje.[^8] Če sodišče ne uporabi videotehnologije in kljub temu ne dovoli osebne obravnave (iz zgoraj navedenih razlogov pomanjkanja prostora ali zdravstvenih razlogov), lahko stranke v skladu s členom 91 Zakona o organizaciji sodišč (Gerichtsorganisationsgesetz, GOG)^[9] vložijo predlog za obravnavo zadeve v določenem roku (Fristsetzungsantrag).

Nove določbe v praksi

Okrožno sodišče v Liesingu (Bezirksgericht) je nedavno obravnavalo vloge, ki jih je vložil odvetnik družbe Oblin Rechtsanwälte GmbH in so se osredotočale na uporabo člena 3 Abs 2 zakona 1.COVID-19-JuBG in zaščito, ki jo zagotavlja osebam z večjim tveganjem za koronavirus. Čeprav sodba še ni bila izrečena, bodo v nadaljevanju predstavljena dejstva zadeve in opisani argumenti, ki so bili uveljavljeni med postopkom, ter poudarjeno, kako lahko uporaba video tehnologije, ki jo omogočajo nova pravila, prispeva, podpira in pospešuje pravilno izvajanje sodstva na daljavo.

Zdravje

• Tožena stranka je nemški državljan in od upokojitve z družino živi na Filipinih. Kot imetnik stalnega posebnega vizuma za upokojence (SRRV) je Manila njegovo glavno prebivališče, kar je razvidno tudi iz njegovega potnega lista. Pred izbruhom virusa je v posameznih primerih nekaj mesecev preživel v Avstriji.

• Glede na to, da je toženec star 77 let, je moški in ima osnovne zdravstvene težave, je izpostavljen večjemu tveganju za hudo bolezen zaradi COVID-19. Da bi se izognil morebitnim okužbam, mu je bilo svetovano, naj se samokarantenira doma, kar je dokumentirano v zdravniškem potrdilu, in od 13. 8. 2020 se še naprej zdravi zaradi srčnega popuščanja, srčne aritmije ter visokega krvnega tlaka.

• Na podlagi Odredbe o rizičnih skupinah COVID-19 (COVID-19-Risikogruppe-Verordnung)^[10] avstrijskega zveznega ministra za socialne zadeve, zdravje, oskrbo in varstvo potrošnikov so kazalniki posameznikov z visokim tveganjem naslednji:

  • kronična bolezen srca s poškodbo končnega organa, ki zahteva trajno zdravljenje, kot je srčno popuščanje (§ 2 Abs 1 Z 2 lit b COVID-19-Risikogruppe-Verordnung); ali

  • Arterijska hipertenzija z obstoječo poškodbo končnega organa, zlasti kronično srčno ali ledvično insuficienco ali neobvladljivim krvnim tlakom (§ 2 Abs 1 Z 9 COVID-19 COVID-19-Risikogruppe-Verordnung).

Trenutno stanje pandemije v kraju stalnega prebivališča in pogoji za vstop v Avstrijo

• Avstrijsko zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve (Bundesministerium für Europäische und internationale Angelegenheiten, BMEIA) je izdalo opozorilo za potovanje na Filipine; prepoved vstopa, uvedena 15. 3. 2020, je bila preklicana, ponovni vstop pa se je obnovil od 1. 8. 2020, čeprav pod strogimi pogoji:

  • V primeru, da je test PCR ob prihodu negativen ali da je vstop v desetdnevno karanteno v primerni nastanitvi, katere razpoložljivost je treba potrditi;

  • predložiti je treba dokazila o dostopu do vnaprej rezerviranih lokalnih karantenskih zmogljivosti;

  • nerezidenti morajo dokazati, da so imetniki vizuma.

• Od avgusta je v državi veljalo stanje, podobno zaprtju. Posamezniki, stari 60 let ali več, ne smejo zapustiti svojih domov.

• Uvedeni so bili predpisi o kvotah, ki urejajo največje število dnevnih prihodov, število mednarodnih letov pa je bilo znatno omejeno.

Napoved

Toženi stranki status posebnega vizuma za upokojence preprečuje, da bi po začasnem bivanju v Avstriji v skladu s členom 13 filipinskega zakona o priseljevanju iz leta 1940 ponovno vstopila na Filipine. Ker nima stalnega prebivališča v Avstriji niti nima sorodnikov v državi, ki bi mu lahko zagotovili potrebno podporo in oskrbo, zaradi česar bi lahko skrbel zanj, je kakršno koli potovanje izven njegovega trenutnega prebivališča neizvedljivo.

Kot kažejo dejstva tega primera, je glede na trenutne okoliščine postalo nujno vzpostaviti pravni okvir, ki bo uravnotežil nujne ukrepe, s katerimi se preprečuje tveganje, z interesom varovanja pravne države ter dostopa do pravnega varstva in poštenega sojenja. Videokonferenca se je v času COVID-19 izkazala za tehnologijo, ki lahko zmanjša motnje v običajnih sodnih praksah, zmanjša morebitne predsodke, s katerimi se soočajo uporabniki sodišč, in zagotovi, da se ne zanemarja spoštovanje življenja in zdravja drugih^.[11] Ne glede na izzive, ki se lahko pojavijo zaradi nedavnih zakonodajnih sprememb, lahko nove določbe prinesejo veliko koristi za način reševanja čezmejnih sporov.

Ker ni treba čakati, da bodo na voljo fizične sodne dvorane, je mogoče vloge ne le hitreje obravnavati, temveč tudi bistveno zmanjšati sodne zaostanke.^[12] Ker se število virtualnih obravnav povečuje, bodo institucije v prihodnosti tudi v boljšem položaju za nadaljnje delovanje pravosodja ne glede na nepredvidljive in izredne dogodke, zaradi katerih je treba zapreti sodne stavbe.^[13] Zaradi teh razlogov je treba spodbujati uporabo virtualnih komunikacijskih orodij in odpraviti prepričanja o njihovi neustreznosti. Ker prehod na virtualno pravosodje dobiva zagon, je treba pred njegovo trajno vključitvijo v obstoječe pravo opraviti razprave med pravniki in na politični ravni, da se zagotovi odprava morebitnih napetosti s priznanimi procesnimi načeli.