Arbitraža in insolventnost

Učinki COVID-19 na svetovno gospodarstvo so dobro dokumentirani in jih na tem mestu ni treba podrobno obravnavati. Avstrijskemu gospodarstvu vsekakor ni bilo prizaneseno in ni dvoma, da se bo število insolventnosti podjetij v večini sektorjev povečalo. Glede na nedavno objavo kolegov iz družbe Skadden Arps Slate Meagher & Flom LLP, ki odgovarja na več vprašanj o arbitraži in insolventnosti v Nemčiji, je namen tega članka odgovoriti na nekatera od teh vprašanj v avstrijskem kontekstu.

Ali stečajnega upravitelja zavezuje arbitražni sporazum, ki ga je sklenila insolventna stranka?

V Avstriji stečajne upravitelje zavezujejo arbitražni sporazumi, ki jih je insolventna stranka sklenila s tretjimi osebami pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Avstrijsko vrhovno sodišče (Oberste Gerichtshof, OGH) v svojih nedavnih prelomnih odločbah v zvezi z insolventnostjo in arbitražo tega ni postavilo pod vprašaj, temveč je v obiter^[1] to sprejelo kot samoumevno.

Izjeme veljajo, če so prizadete pravice upravitelja, ki 1) ne izhajajo neposredno iz pogodbe, sklenjene med dolžnikom in upnikom, temveč iz avstrijskega zakona o insolventnosti, ali 2) izhajajo iz osebe upravitelja^[2]. Prav tako upravitelja ne zavezujejo sklenjeni arbitražni sporazumi o izpodbijanju pravnih dejanj, opravljenih pred začetkom postopka zaradi insolventnosti (Anfechtung), saj upraviteljeva pravica izpodbijanja pravnih dejanj ne izhaja iz dolžnika^[3].

Ali se arbitražni postopek prekine, če stranka vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti?

V skladu s členom 6(1) avstrijskega zakona o insolventnosti (Österreichische Insolvenzordnung, IO) se postopki, namenjeni uveljavljanju ali zavarovanju terjatev do premoženja, ki spada v stečajno maso, po začetku postopka zaradi insolventnosti ne smejo začeti ali nadaljevati. Člen 7(1) IO določa, da se vsi tekoči sodni postopki, v katerih je dolžnik tožnik ali toženec, po zakonu samodejno ustavijo po začetku postopka zaradi insolventnosti. To velja tudi za tožbe za razveljavitev arbitražnih odločb.^[4] Izjema od tega pravila so zahtevki, ki se ne nanašajo na premoženje, ki pripada stečajni masi, zlasti zahtevki za osebno izpolnitev dolžnika (oddelek 6(3) IO).

Čeprav avstrijsko zakonsko pravo ne vsebuje ustreznega pravila glede arbitraže, je OGH odločil, da se člena 6(1) in 7 IO uporabljata tudi za arbitražne postopke. V treh odločbah, izdanih 17. marca 2015,^[5] je sodišče prekinilo postopek na podlagi oddelka 7(1) IO zaradi začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko. Ugotovilo je, da se te prekinitve raztezajo tudi na postopek imenovanja arbitrov.

Pomembno je, da se oddelek 7 IO uporablja samo za postopke, ki so v teku, ko se začne postopek zaradi insolventnosti. Glede vprašanja, kdaj se šteje, da je arbitražni postopek v teku, je sodišče odločilo, da je tako v sodnem postopku kot v arbitraži odločilno prvo procesno dejanje, ki ga tožnik opravi za uveljavljanje svojega zahtevka. V arbitražnem postopku je ta prvi korak določen z vsebino arbitražnega sporazuma, ki ga po potrebi dopolnjujejo veljavna arbitražna pravila in pravila civilnega postopka. Ta prvi korak je lahko na primer vložitev tožbe pri arbitražni instituciji ali dogovorjenem arbitru. Ker so arbitražni sporazumi v obravnavanih zadevah predvidevali ad hoc arbitražo, je bil prvi potrebni korak oblikovanje sodišča. Če ni dodatnega dogovora med strankama, člen 587(2)4 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO) določa, da mora tožeča stranka od tožene stranke zahtevati, da imenuje arbitra. Ta zahteva je veljala za prvo procesno dejanje, ki ga je tožnik storil pri uveljavljanju svojega zahtevka.

Ali lahko postopek preverjanja zahtevka izvede arbitražno sodišče?

V prelomni odločbi iz novembra 2018 (18 ONc 2/18s) je OGH odločil, da lahko arbitražni postopek preverjanja terjatve (Prüfungsverfahren), če obstaja arbitražni sporazum v zvezi s sporno terjatvijo, izvede arbitražno sodišče "v vsakem primeru", kadar terjatev izpodbija samo stečajni upravitelj.

Na splošno je za postopek preverjanja terjatev izključno pristojno sodišče v primeru insolventnosti (člen 111(1) IO). Izjema velja, če je terjatev pred začetkom postopka v primeru insolventnosti postala predmet postopka pred drugim sodiščem in je bila nato prekinjena v skladu s členom 7(1) IO. V teh primerih se postopki nadaljujejo pri zadevnem sodišču kot postopki preverjanja.

V zadevi 18 ONc 2/18s je stečajni upravitelj izpodbijal registracijo arbitražnega zahtevka, potem ko je OGH zaradi začetka postopka zaradi insolventnosti zadržal imenovanje arbitra. Sodišče se je postavilo na stran tožeče stranke in navedlo, da mora v primerih, ko terjatev izpodbija le stečajni upravitelj, postopek preverjanja terjatve nadaljevati arbitražno sodišče. Njegova obrazložitev je večinoma temeljila na enakovrednosti klavzul o izbiri foruma in arbitražnih sporazumov. Glede na to, da so klavzule o izbiri foruma predstavljale izjemo od izključne pristojnosti sodišča v primeru insolventnosti, ni bilo razloga, da te izjeme ne bi razširili na arbitražne sporazume.

Ta sodba se je osredotočila na okoliščine, v katerih je stečajni upravitelj izpodbijal terjatev. Vendar pa je OGH obravnaval izzive, ki se pojavljajo v zvezi z drugimi upniki v primeru insolventnosti. V obiterju je navedlo, da bi bil izid zadeve enak, če bi terjatev izpodbijal tudi stečajni upnik, saj bi spadal v subjektivno področje uporabe arbitražnega sporazuma in bi imel pravico sodelovati v postopku preverjanja pred arbitražnim sodiščem.

Katere ukrepe je treba sprejeti, če se proti nasprotni stranki začne postopek zaradi insolventnosti?

Ob začetku postopka zaradi insolventnosti nad premoženjem dolžnika morajo tožniki, vključno s tožniki v tekočih arbitražnih postopkih, prijaviti svoje zahtevke pri sodišču za insolventnost (člen 102 in naslednji IO). Sodišče za insolventnost o njihovem obstoju obvesti stečajnega upravitelja, ki terjatve vpiše v register glede na njihov vrstni red.

Če terjatev izpodbija drug stečajni upnik ali stečajni upravitelj - kar je verjetno v primerih nerešenih arbitražnih zahtevkov -, je predmet postopka preverjanja terjatev (Prüfungsverfahren). Kot je obravnavano v zgornjem vprašanju, lahko ta postopek pod določenimi pogoji izvede arbitražno sodišče. V praksi to pomeni, da je treba zahtevke za sodno varstvo spremeniti iz zahtevka za plačilo v ugotovitveni zahtevek. V primeru arbitražne razsodbe v postopku preverjanja terjatev bi razsodba postala pravno zavezujoča za stečajne upnike v smislu člena 112 IO, če bi ti lahko sodelovali v postopku^[6].

Ali se lahko arbitražna klavzula v izvršilni pogodbi izvrši zoper dolžnika?

V skladu s členom 21(1) IO lahko stečajni upravitelji, če dvostranske pogodbe ob začetku postopka zaradi insolventnosti obe stranki še nista (v celoti) izpolnili, izberejo, ali bodo pogodbo izpolnili v imenu dolžnika in zahtevali izpolnitev od nasprotne stranke ali pa bodo pogodbo razveljavili. Če se pogodba razveljavi, lahko nasprotna stranka zahteva le odškodnino in se obravnava kot nezavarovani upnik. Če se stečajni upravitelj odloči za izpolnitev, morata obe stranki v celoti izpolniti pogodbo, razen če jo je mogoče razdeliti na ločljive enote^. 21. člen ZIZ se uporablja samo za pogodbe, ki so bile ob začetku postopka zaradi insolventnosti že sklenjene.

Če stečajni upravitelj razveljavi pogodbo in je pravna veljavnost te razveljavitve sporna, arbitražni sporazum, ki ga vsebuje pogodba, še naprej obstaja^[8].[9] Poleg tega, če se stečajni upravitelj odloči, da bo izvršil izvršljivo pogodbo, ga zavezuje arbitražna klavzula^[10].

Kaj se zgodi, če je tuja stranka arbitraže s sedežem v Avstriji v postopku zaradi insolventnosti v drugi državi EU?

Člen 18 uredbe EU o insolventnosti določa, da "[u]činke postopka zaradi insolventnosti na tekočo tožbo ali tekoči arbitražni postopek v zvezi s sredstvom ali pravico, ki je del dolžnikove stečajne mase, ureja izključno pravo države članice, v kateri teče ta tožba ali v kateri je sedež arbitražnega sodišča"^[10].

Če torej arbitraža poteka v Avstriji, njene učinke ureja avstrijsko pravo, tudi če se postopek zaradi insolventnosti začne pred sodiščem druge države članice. V skladu s sodbo OGH z dne 17. marca 2015 bodo tekoče arbitraže prekinjene v skladu z oddelkom 7 IO, terjatve pa bo treba vložiti pri sodišču za insolventnost. Vendar se, kot je bilo obravnavano zgoraj, če stečajni upravitelj ugovarja, arbitraža nadaljuje kot postopek preverjanja terjatev.

Kaj se zgodi, če je tuja stranka v arbitraži s sedežem v Avstriji v postopku zaradi insolventnosti v državi, ki ni članica EU?

Za države nečlanice velja člen 240(1) IO, v skladu s katerim se postopki zaradi insolventnosti in odločbe, izdane v drugi državi, priznajo v Avstriji, če

1. je središče glavnih interesov dolžnika v tej drugi državi in
2. je postopek zaradi insolventnosti primerljiv s takšnim postopkom v Avstriji.

Avstrijska sodišča doslej niso posebej obravnavala vprašanja, ali je tuja stranka v arbitraži s sedežem v Avstriji predmet postopka zaradi insolventnosti v državi, ki ni članica EU^. Na podlagi zgornje razprave se zdi zelo verjetno, da bi bil arbitražni postopek ustavljen.