Sodišča lahko odredijo plačilo varščine, kadar zahtevajo izvršljivost

Vrhovno sodišče je nedavno odločilo^[1], da lahko sodišče, ki odloča o drugem ali tretjem pravnem sredstvu, če sodna odločba, za katero se zahteva razglasitev izvršljivosti, še ni pravnomočna, stranki, ki zahteva razglasitev izvršljivosti, v končni odločitvi o pravnem sredstvu naloži plačilo varščine v skladu z Uredbo Bruselj I^[2].

Dejstva

Namen varščine je preprečiti tveganje, ki ga za dolžnika predstavlja izvršitev tuje sodne odločbe, ki ni pravnomočna.

Namen varščine je zlasti zaščititi dolžnika v primeru, da:

• nasprotna stranka postane plačilno nesposobna;
• zoper nasprotno stranko ni mogoče izvršiti ničesar ali
• se sojenje v državi izvora zavleče in dolžnik v tem času ne more razpolagati z zamrznjenim premoženjem.

Vrsto in znesek zavarovanja ureja pravo države, ki izvaja izvršbo; znesek je odvisen od sodnikove presoje.

Če sodišče v državi izvora ne odredi plačila upniku, temveč odredi plačilo varščine sodišču, je nevarnost za dolžnika manjša, zato lahko zadostuje nižji znesek varščine.

Komentar:

Varščina je jamstveni sklad za morebitne izgube dolžnika. Njegov namen je preprečiti neupravičene izgube za dolžnika, če se sodni nalog pozneje razveljavi ali spremeni v državi izvora in zahtevkov za odškodnino ali neupravičeno obogatitev ni mogoče uveljaviti.