Avstrijsko sodišče zavrnilo izvršitev italijanskega plačilnega naloga

Uvod

Italijansko sodišče je pred kratkim izdalo plačilni nalog zoper družbo, registrirano v Avstriji, italijanskemu tožniku, v katerem je avstrijski družbi naložilo plačilo približno 2,7 milijona EUR. Vendar po mnenju avstrijskega vrhovnega sodišča^[1] italijanski plačilni nalog, izdan po postopku ex parte (tj. postopku, v katerem toženec ne nastopa), ni izvršljiv v skladu s členom 23 Uredbe Bruselj I.

Uredba Bruselj I se je uporabljala za odločbo italijanskega sodišča, katere izvršitev je bila predmet zadeve.

Plačilni nalogi

Domače sodišče lahko sodno odločbo izvrši le, če je razvrščena kot "odločba" v smislu člena 23 Uredbe. To je bilo v obravnavani zadevi sporno iz več razlogov.

Vrsto sodnega naloga, izdanega v tej zadevi, urejata člena 633 in naslednji italijanskega Pravilnika o civilnem postopku. Izdan je v skrajšanem postopku, ki upniku omogoča, da na podlagi svojega predloga pridobi izvršljiv sodni nalog, če tak predlog sprva ni bil vročen dolžniku.

Postopek se začne s predlogom, s katerim upnik od sodišča zahteva, naj na podlagi določenih dokazov izda plačilni nalog zoper dolžnika. Ta plačilni nalog zavezuje dolžnika, da v določenem roku plača določen znesek ali dobavi določeno blago (člen 641 pravil). Če so izpolnjene vse formalne zahteve in je sodnik po oceni njihove prepričljivosti prepričan, da je zahtevek upravičen, izda plačilni nalog. Z nalogom se dolžnika obvesti, da bo po izteku roka izvršen, razen če dolžnik vloži ugovor.

Samega plačilnega naloga na splošno ni mogoče izvršiti. Za njegovo izvršitev je potrebno sodno dovoljenje, ki bo izdano na zahtevo predlagatelja po izteku roka. Če dolžnik ne vloži ugovora do navedenega roka in če ni bila odobrena predhodna izvršba, bo plačilni nalog na upnikovo zahtevo razglašen za izvršljiv po roku.

Če dolžnik vloži ugovor, se postopek nadaljuje v skladu s pravili, ki urejajo običajne civilne postopke.

Če upnik to zahteva, se lahko plačilni nalog razglasi za izvršljivega hkrati z njegovo izdajo - na primer, če bi zamuda lahko povzročila veliko škodo (člen 642(2) pravilnika). Vendar lahko sodišče na ugovor dolžnika iz resnih razlogov to izvršljivost odloži. Takšne odločitve ni mogoče izpodbijati.

Italijanski plačilni nalog, ki je po ugovoru dolžnika razglašen za izvršljivega v ločenem postopku v Italiji, se lahko prizna v skladu s členom 32 uredbe Bruselj I.

Vendar je bil v obravnavanem primeru plačilni nalog izdan kot takoj izvršljiv, ne da bi bila nasprotni stranki dana možnost, da se izjavi.

Precedens Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije (SES) je odločilo^[2], da predhodni sodni nalogi ali nalogi za zavarovanje zahtevka, ki so bili izdani, ne da bi bila tožena stranka pozvana, in katerih izvršitev se zahteva brez predhodne vročitve (tj. odločbe ex parte), ne izpolnjujejo pogojev za priznanje in izvršitev v skladu z naslovom III Bruseljske konvencije iz leta 1968 (zdaj naslov III Uredbe Bruselj I).

Sodišče EU je to omejitev pojasnilo z utemeljitvijo, da je cilj Bruseljske konvencije iz leta 1968 zagotoviti, da se postopki, ki vodijo do sodnih odločb, vodijo v skladu z ustreznim postopkom, kot je določeno v ciljih konvencije. Glede na jamstva, zagotovljena tožnikom v rednih postopkih, je naslov III konvencije precej radodaren glede priznavanja in izvrševanja. Zato je Bruseljska konvencija iz leta 1968 (zdaj člen 32 Uredbe Bruselj I) namenjena takim sodnim odločbam, ki temeljijo ali bi lahko temeljile na sojenju.

Sodnih odločb, ki so bile sprejete v državi, v kateri se odloča, ne da bi se nasprotni stranki zagotovila možnost zaslišanja, ni mogoče priznati. Večina pravnih strokovnjakov se zato strinja, da sodne odločbe, ki je bila razglašena za takoj izvršljivo, ni mogoče priznati na podlagi člena 32 Uredbe Bruselj I.

Komentar:

Na splošno se odločbe, ki jih izdajo sodišča ene države članice EU, lahko izvršijo v kateri koli drugi državi članici. Vendar je bil v tem primeru italijanski plačilni nalog izdan, ne da bi avstrijsko podjetje imelo možnost odgovora, poleg tega pa je bil v Italiji razglašen za takoj izvršljivega. V tem primeru odločbe ni bilo mogoče izvršiti v Avstriji, ker avstrijski toženi stranki ni bil zagotovljen ustrezen postopek in ni imela možnosti, da bi izrazila svoje ugovore zoper zahtevek.

Za dodatne informacije o tej temi se obrnite na Klausa Oblina iz podjetja Oblin Melichar po telefonu (+43 1 505 37 05), telefaksu (+43 1 505 37 05 10) ali elektronski pošti(klaus.oblinoblin.at). Spletna stran družbe Oblin Melichar je dostopna na naslovu www.oblin.at.