logoIlo

Sodišče odločilo o veljavnosti vročitve na drugem kraju

Avtor: Klaus Oblin

Vrhovno sodišče je nedavno razsodilo.(1) o tem, ali in v kakšnih okoliščinah je vročitev veljavna na drugem kraju, kot je bil prvotno naveden. Po mnenju sodišča se uporablja pravo države, ki izvaja vročitev.

V skladu s členom 7(1) uredbe EU o vročanju (1393/2007) se uporablja pravo države, ki opravlja vročitev (razen če ni zahtevano drugače). Ustrezna zakonodaja ureja:

  • načinih vročanja sodnih pisanj;
  • kako ga je treba podrobno izvesti, in
  • tehnične podrobnosti v njem.

Vendar še vedno ni jasno, ali lokalna zakonodaja odgovarja tudi na vprašanje, ali je lahko vročitev veljavna na kraju, ki ni naveden kot naslov prejemnika.

Po mnenju vrhovnega sodišča mora sodišče za presojo zakonitosti vročitve na splošno uporabiti pravo, ki jo ureja. Vendar se v skladu s členom 106(2) nemškega zakonika o civilnem postopku, kadar je vročitev postopka del medsodne pomoči, potem se - z avstrijskega pravnega vidika - uporabi pravo države, ki je opravila vročitev. Zato se ustrezno avstrijsko pravo nanaša na pravo zadevne države.

Če sodišče zahteva vročitev sodnega pisanja v skladu s pravom države, ki izvršuje zahtevo, to izrecno ne pomeni vročitve sodnega pisanja v skladu z zakonom o vročanju pisanj. Pod pogojem, da se izda sklep v skladu s členom 7 zakona, bi prišlo do nezakonite vročitve pisanja, če bi se pisanje dostavilo na drug naslov. Zakon o vročanju pisanj namreč določa le "tehnične podrobnosti" vročanja v Avstriji; te podrobnosti se v drugih državah ne uporabljajo. V skladu s členom 106(2) nemškega zakonika, kadar je vročitev pisanja del medsodne pomoči, se avstrijska vročitev pisanja nanaša na vročitev pisanja v zadevni državi.

Vrhovno sodišče je na koncu odločilo, da je mogoče zahtevo za vročitev sodnega pisanja zakonito razlagati le v skladu z ustreznim državnim pravom. Če ta zakon določa, da se vročitev lahko opravi tudi na drugi lokaciji, ni razloga, da bi to šteli za nezakonito. Z drugimi besedami, ustrezen kraj vročitve pisanja - kar pomeni kraj, kjer se pisanje vroči v skladu s členom 2(4) zakona o vročanju pisanj - je treba določiti na podlagi prava zadevne države.

Končne opombe

(1) Vrhovno sodišče, 29. september 2016, 2 Ob 158/16y.