Jeziki

Začetek novega obdobja: Avstrijski pogled na uporabo in ureditev umetne inteligence v mednarodni arbitraži

Publikacije: marec 19, 2025

Nazaj na pregled

Avtorji

Nikita Goriajev

Sorodni strokovni vodniki

Uvod

Umetna inteligenca (v nadaljevanju UI) pri alternativnem reševanju sporov in zlasti pri mednarodni arbitraži ni več zgodba daljne prihodnosti, temveč objektivna realnost, ki je lani poleti dobila zakonodajno obliko na ravni prava Evropske unije.

Sprejetje prelomnega in dejansko pričakovanega akta Evropske unije o umetni inteligenci, Uredbe (EU) 2024/1689 (v nadaljnjem besedilu: akt EU o umetni inteligenci), skoraj nikogar ni pustilo ravnodušnega. Zakon EU o umetni inteligenci vpliva na več družbenih področij in alternativno reševanje sporov, katerega pomemben del je mednarodna arbitraža, ni izjema[1].

Ob upoštevanju širokega spektra različnih pristopov in mimo tehničnih razprav o opredelitvi pojma UI se ta članek zavzema za opredelitev UI, izraženo v členu 3(1) Zakona EU o UI.

V tem članku bodo podrobno preučeni vpliv UI in njena uporaba v mednarodni arbitraži ter morebitne težave in spori, ki izhajajo iz uporabe UI v mednarodni arbitraži, skozi prizmo avstrijske ureditve.

Uvajanje in uporaba umetne inteligence v mednarodni arbitraži

Velik skok priljubljenosti umetne inteligence je privedel do uvajanja takšnih tehnologij v mednarodno arbitražo ter poskusa kategorizacije in razumevanja omejitev, koristi in morebitnih tveganj takšne simbioze.
Omeniti velja naslednjo klasifikacijo uporabe umetne inteligence v mednarodni arbitraži:

  • napovedovanje primerov ali odločitev;

  • priprava arbitražne klavzule ali arbitražnega sporazuma;

  • izbira arbitra(-ov);

  • priprava pravnih dokumentov in arbitražnih odločb;

  • pregled dokumentov in analiza podatkov[2].

Ta seznam vsekakor ni izčrpen zaradi precejšnje stopnje avtonomije strank v mednarodni arbitraži in edinstvenosti umetne inteligence, ki je sposobna reševati (čeprav ne brez napak) povsem različne naloge. UI lahko na primer tudi prevaja obsežno paleto dokumentov v različne jezike glede na mednarodnost sporov v arbitraži[3] ali pa bi UI lahko uporabljale arbitražne institucije za namene vodenja zadev[4].

Drug pristop h klasifikaciji uporabe UI v mednarodni arbitraži se odraža v smernicah Silicon Valley Arbitration and Mediation Center (v nadaljevanju SVAMC), ki so razdeljene na tri dele glede na akterje, ki uporabljajo UI:

  • Smernice za vse udeležence v arbitraži;

  • Smernice za stranke in predstavnike strank;

  • Smernice za arbitre[5].

Te smernice so še posebej pomembne, ker predstavljajo prvi poskus na ravni dopolnilnih mednarodnih standardov za izvajanje in urejanje uporabe UI v mednarodnih arbitražnih postopkih ob upoštevanju temeljnih konceptov mednarodne arbitraže, kot so: zaupnost, kogentna pravila prava, pošten postopek, nedelegiranje odgovornosti za odločanje s strani arbitrov itd.

Omenjeno priljubljenost uporabe umetne inteligence v mednarodni arbitraži dodatno dokazuje več nedavnih raziskav:

  • Po raziskavi BCLP Annual Arbitration Survey 2023 o uporabi umetne inteligence v mednarodni arbitraži se 90 % vprašanih zaveda, da obstajajo orodja umetne inteligence, ki lahko opravljajo vrsto nalog v mednarodni arbitraži;[6]

  • Kot je navedeno v raziskavi arbitražnih institucij za panel kongresa ICCA o umetni inteligenci, so od 11 institucij, ki so odgovorile, 4 navedle, da so umetno inteligenco v neki obliki uvedle, vse institucije, ki so odgovorile, pa so navedle, da se zavedajo potenciala umetne inteligence in da razmišljajo, ali in kako jo bodo v prihodnosti uvedle[7].

Zato bodo vsak pojav, ki je tako priljubljen, hkrati pa predstavlja očitna tveganja (ta bodo obravnavana v nadaljevanju članka) in prinaša velike koristi družbi in uporabnikom, neizogibno urejali pristojni organi.

Ureditev umetne inteligence v arbitraži v EU in Avstriji

Zakon EU o umetni inteligenci

Zakon EU o umetni inteligenci, ki je pomemben ne le po svojem obsegu in velikosti, temveč tudi po vplivu na prihodnjo usodo UI, ni zaobšel vprašanja uporabe UI pri alternativnem reševanju sporov. Temelj zakona EU o umetni inteligenci je "pristop na podlagi tveganja", v skladu s katerim je uporaba sistemov umetne inteligence razdeljena v kategorije, ki ustrezajo obsegu tveganja, ki ga lahko sistem umetne inteligence povzroči za javno zdravje, varnost, javno zaščito, temeljne pravice ali družbo kot celoto.

V skladu z uvodno izjavo 61 Akta EU o umetni inteligenci je za obravnavanje tveganj morebitnih pristranskosti, napak in nepreglednosti primerno, da se sistemi UI, ki jih namerava uporabljati pravosodni organ ali v njegovem imenu za pomoč pravosodnim organom pri raziskovanju in razlagi dejstev in prava ter pri uporabi prava za konkreten sklop dejstev, opredelijo kot sistemi UI z visokim tveganjem. Sisteme UI, ki so namenjeni uporabi s strani organov za alternativno reševanje sporov za navedene namene, bi bilo prav tako treba šteti za visoko tvegane, kadar izidi postopkov alternativnega reševanja sporov povzročajo pravne učinke za stranke. Uporaba orodij umetne inteligence lahko podpira moč odločanja sodnikov ali neodvisnost sodstva, vendar je ne bi smela nadomestiti: končno odločanje mora ostati dejavnost, ki jo vodi človek. Razvrstitev sistemov UI med sisteme z visokim tveganjem pa ne bi smela zajemati sistemov UI, namenjenih izključno pomožnim upravnim dejavnostim, ki ne vplivajo na dejansko izvajanje sodstva v posameznih zadevah, kot so anonimizacija ali psevdonimizacija sodnih odločb, dokumentov ali podatkov, komunikacija med osebjem, upravne naloge.

Besedilo uvodne izjave 61, kot so "organi za alternativno reševanje sporov", se verjetno nanaša na arbitre v mednarodni arbitraži. Podobno stališče je izraženo v mednarodni arbitražni skupnosti[8].

Tako bi se lahko uporaba UI s strani arbitrov pri raziskovanju in razlagi dejstev in prava ter pri uporabi prava za konkretna dejstva, kadar izidi postopka alternativnega reševanja sporov povzročajo pravne učinke za stranke, zaradi sklicevanja na postopek ARS v uvodni izjavi 61 in Prilogi III(8)(a) štela za uporabo sistema z visokim tveganjem v skladu s členom 6(2) Akta EU o UI.

Zato bi lahko uporaba umetne inteligence v arbitražnih postopkih s strani arbitrov pomenila določene obveznosti iz člena 26 Akta EU o umetni inteligenci in celo kazni iz člena 99 Akta EU o umetni inteligenci za izvajalce dejavnosti z visokim tveganjem v primeru neupoštevanja.

Vendar pa je treba poudariti, da se praksa uporabe Akta EU o umetnih inteligencah zaradi različnih prehodnih obdobij iz člena 113 Akta EU o umetnih inteligencah še zdaleč ni oblikovala, zato so ta razmišljanja na tej stopnji le teoretična.

Avstrijska nacionalna zakonodaja in razvoj VIAC

Ob zadnji posodobitvi avstrijskega zakona o arbitraži, ki ga vsebujejo členi 577 do 618 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ACCP), leta 2013 sistemi umetne inteligence skoraj niso imeli tako pomembne vloge, kot jo imajo danes. Kljub temu to ni ovira za oceno obstoječih določb avstrijskega zakona o arbitraži z vidika njihove morebitne povezave s sistemi umetne inteligence.

V skladu s členom 586(1) ACCP se lahko stranke prosto dogovorijo o številu arbitrov. Če pa sta se stranki dogovorili o sodem številu arbitrov, ti imenujejo še eno osebo (poudarek dodan) za predsednika. Poleg tega mora v skladu s členom 588(1) ACCP, kadar namerava oseba (poudarek dodan) prevzeti funkcijo arbitra, ( poudarek dodan) razkriti vse okoliščine, ki bi lahko povzročile dvom o njeni nepristranskosti ali neodvisnosti ali ki so v nasprotju z dogovorom strank.

Navedeno besedilo smiselno nakazuje, da bi imenovanje sistema umetne inteligence za arbitra verjetno veljalo za kršitev avstrijskega zakona o arbitraži, saj v primeru takega imenovanja ne bi bilo izpolnjeno merilo "osebnosti".

Prav tako pravila arbitraže Dunajskega mednarodnega arbitražnega centra (v nadaljevanju VIAC) (v nadaljevanju Dunajska pravila) implicitno izključujejo imenovanje sistemov umetne inteligence za arbitre. V skladu s členom 6(2) Dunajskih pravil, kolikor se izrazi, uporabljeni v Dunajskih pravilih, nanašajo na fizične osebe (poudarek dodan), se izbrana oblika uporablja za vse spole. Člen 16(1) Dunajskih pravil se podobno nanaša na "osebe" v zvezi s pravico strank do imenovanja arbitrov.

Zato bi bilo ne glede na morebitne pomisleke o široki avtonomiji strank v mednarodni arbitraži imenovanje sistema umetne inteligence za arbitra v nasprotju z ACCP in nedopustno v skladu z Dunajskimi pravili. Te pomisleke dokazuje uvodna izjava 61 Akta EU o umetnih inteligencah, v kateri je navedeno, da: "uporaba orodij umetne inteligence lahko podpira moč odločanja sodnikov ali neodvisnost sodnikov, vendar je ne sme nadomestiti: končno odločanje mora ostati dejavnost, ki jo vodi človek."

Medtem je treba opozoriti, da elektronske tehnologije kot podporno orodje dejavno uporablja VIAC in se odražajo v Dunajskih pravilih:

  • V skladu z 12. členom Dunajskih pravil se tožbeni zahtevki in dokazi predložijo elektronsko, sekretariat pa prejema vsa pisna sporočila med arbitražnim sodiščem in strankami v elektronski obliki;

  • v skladu s členom 30(1) Dunajskih pravil lahko arbitražno sodišče ob upoštevanju stališč strank in posebnih okoliščin zadeve odloči, da bo opravilo ustno obravnavo osebno ali na drug način;

  • v skladu s členom 36(5) Dunajskih pravil lahko sekretariat pošlje kopijo arbitražne odločbe v elektronski obliki.

Poleg tega je VIAC leta 2021 uvedel portal VIAC - spletno platformo za vodenje zadev, namenjeno komunikaciji in izmenjavi dokumentov med VIAC, strankami in arbitri ali drugimi nevtralnimi tretjimi osebami med vsemi vrstami postopkov VIAC[9]. Še več, leta 2022 je VIAC predstavil novo pobudo, imenovano "Legal Tech Think Tank", katere cilj je bil zbrati strokovno znanje in izkušnje o vplivu pravnih tehnologij, kriptovalut, blockchaina in umetne inteligence na področje alternativnega reševanja sporov[10].

Poleg tega je avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof, v nadaljevanju OGH) izdalo odločbo (zadeva št. 4Ob77/23m) o vprašanju, ali je primerno uporabljati sisteme umetne inteligence za povezovanje podjetij (večinoma MSP, ki nimajo lastnih pravnih oddelkov) z usklajenim odvetnikom, ki ga potrebujejo, glede na vprašanja zadeve in področja prakse[11]. Ta sistem umetne inteligence je lahko zagotovil tudi pravne raziskave in možne rešitve za usklajene odvetnike, vendar odvetniki pri tem niso bili vezani na nasvete umetne inteligence. Odvetnik, ki ga je poiskala umetna inteligenca, pa je po opravljeni storitvi stranki izstavil račun, od katerega je sistem zadržal 25 odstotkov. Avstrijska odvetniška zbornica je vložila tožbo za prepoved uporabe tega sistema iz več razlogov, kot so zaupnost, nelojalna konkurenca in splošna prepoved opravljanja pravnih storitev s strani oseb, ki niso odvetniki. Avstrijsko vrhovno sodišče se ni strinjalo s stališčem avstrijske odvetniške zbornice in ni prepovedalo uporabe sistema umetne inteligence z opisano funkcionalnostjo. Vendar pa je izjavilo, da je zaračunavanje take pristojbine s strani sistema umetne inteligence nedopustno.

Čeprav zadeva ni bila neposredno povezana z mednarodno arbitražo, odločitev avstrijskega vrhovnega sodišča dokazuje, kako široko je umetna inteligenca vključena v pravno industrijo. Hkrati bi se tak model lahko uresničil, ko stranke iščejo in izbirajo arbitre za svoje spore.
Ti dogodki, pobude in sodna praksa kažejo, da trend uporabe umetne inteligence v arbitraži kot pomožnega orodja v Avstriji ni neopažen ter se aktivno izvaja in raziskuje, tudi na ravni VIAC.

Tveganja in pomisleki

Pri analizi izkušenj z uporabo umetne inteligence v mednarodni arbitraži je treba omeniti tveganja, povezana z njeno uporabo.

Prvo tveganje so tako imenovane "halucinacije" sistemov umetne inteligence. 12 Ker so sistemi umetne inteligence nastavljeni tako, da v precej omejenem času odgovorijo, če ne na vsa, pa na številna vprašanja uporabnikov, se včasih zgodi, da umetna inteligenca ob pomanjkanju informacij (na primer če so zaupne) ustvari gladko zveneč odgovor, ki je v celoti ali delno izmišljen. Ta težava je zelo uresničljiva, saj so nacionalna sodišča v nekaterih primerih že obravnavala primere, ko so stranke navajale neobstoječo sodno prakso, ki jo je ustvarila umetna inteligenca.[13] Ta primer ponazarja, da morajo odvetniki ali arbitri dvakrat preveriti rezultate sistemov umetne inteligence, saj ti še zdaleč niso popolni.

Drugo tveganje je neprostovoljna pristranskost umetne inteligence, ki se lahko reproducira v povezavi s poskusom umetne inteligence, da analizira informacije o obstoječih trendih v arbitraži ali pravu. Ta problem je še posebej pomemben za mednarodno arbitražo, saj je zaupnost temelj mednarodne arbitraže, informacije, ki jih umetna inteligenca potrebuje za pravilen sklep, pa zaradi zaupnosti morda preprosto niso na voljo. Poleg tega je problem pristranskosti umetne inteligence obravnavan v smernicah SVAMC v povezavi z iskanjem in imenovanjem posameznikov za arbitre, izvedence, svetovalce ali katere koli druge vloge v zvezi z arbitražami[14].

Tretji problem zadeva vse vrste dokazov v mednarodnih arbitražnih postopkih, saj so sistemi UI postali napredni pri ustvarjanju ponaredkov dokumentov, zvočnih, fotografskih in video vsebin. Razlike med izvirnimi dokazi in ponaredki, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, je včasih težko razločiti. V zvezi s tem je treba podpreti pobudo iz Smernic SVAMC o pravici arbitražnega sodišča, da stranko sankcionira z vsemi ukrepi, ki so na voljo v skladu z veljavnim pravom in veljavnimi arbitražnimi pravili ali lex arbitri (kot je na primer izločitev dokaza iz evidence ali njegova razglasitev za nedopustnega)[15].

Četrta nevarnost kršitve zaupnosti bo vedno spremljala uporabo sistemov umetne inteligence, tudi v mednarodni arbitraži, kjer je vprašanje zasebnosti še posebej pereče. Ob predpostavki, da se lahko vsak sistem umetne inteligence kadar koli zalomi in izpusti zasebne informacije, morajo biti arbitri, predstavniki strank in arbitražne institucije še posebej previdni pri posredovanju zaupnih informacij v obdelavo umetni inteligenci.

Pomen zaupnosti v mednarodni arbitraži z vidika uporabe orodij UI je izpostavljen tudi v Načelih za podporo uporabi UI pri alternativnem reševanju sporov, ki jih je pripravilo Ameriško arbitražno združenje - Mednarodni center za reševanje sporov (v nadaljevanju AAA-ICDR): "Varovanje občutljivih podatkov je ključnega pomena tako pri alternativnem reševanju sporov kot v gospodarstvu in pravu. Vključevanje umetne inteligence ne bi smelo ogroziti tega načela. Preprečevanje nepooblaščenega dostopa, uhajanja ali zlorabe zaupnih podatkov je bistvenega pomena. Posebna previdnost je potrebna pri velikih naborih podatkov, nepreglednih modelih strojnega učenja in negotovih podatkovnih protokolih"[16].

Očitno je, da ob trku dveh obsežnih pojavov, kot sta umetna inteligenca in mednarodna arbitraža, zgoraj navedeni seznam tveganj in izzivov njune simbioze ni izčrpen in se lahko sčasoma spremeni, vendar so opisane težave že zdaj ključne za skupnost mednarodne arbitraže.

Zaključek

Skratka, uporaba umetne inteligence v mednarodni arbitraži bo eksponentno naraščala. Uporaba sistemov UI s strani arbitrov, predstavnikov strank in arbitražnih institucij postavlja številna regulativna in etična vprašanja, na katera mora mednarodna arbitražna skupnost, mednarodne organizacije in pristojni nacionalni organi še najti odgovore. Na tej stopnji se sistemi umetne inteligence v mednarodni arbitraži dojemajo le kot hitra in pogosto učinkovita, vendar še vedno pomožna orodja, ki ne morejo nadomestiti ali izpodriniti arbitrov, predstavnikov strank ali arbitražnih institucij.

Če za primer vzamemo Avstrijo, lahko ugotovimo, da VIAC vprašanju umetne inteligence namenja ustrezno pozornost. Še več, glede na to, da je avstrijsko vrhovno sodišče (OGH) že govorilo o umetni inteligenci (čeprav ne v okviru arbitraže), se bo vprašanje uporabe umetne inteligence v arbitraži nadalje razvijalo ne le na ravni prava EU ali avstrijskega nacionalnega prava, temveč tudi v avstrijski sodni praksi.

Viri

  1. Uredba (EU) 2024/1689 z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Zakon o umetni inteligenci) - Besedilo velja za EGP. Glej tukaj: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj.
  2. Za podrobnejšo oceno možne uporabe umetne inteligence v arbitraži glej: Shih, Sean in Chang, Chin-Ru, The Application of AI in Arbitration: How Far Away are we from AI Arbitrators? (31. maj 2024). Contemporary Asia Arbitration Journal, letnik 17, št. 1, str. 69-90. Dostopno na SSRN: https://ssrn.com/abstract=4849614.
  3. Glej par. 5.2. poročila komisije ICC za arbitražo in alternativno reševanje sporov o izkoriščanju tehnologije za poštene, učinkovite in uspešne mednarodne arbitražne postopke Dostopno na: https: //iccwbo.org/news-publications/arbitration-adr-rules-and-tools/icc-arbitration-and-adr-commission-report-on-leveraging-technology-for-fair-effective-and-efficient-international-arbitration-proceedings/
  4. Za podrobnejšo oceno možne uporabe umetne inteligence pri vodenju zadev v arbitraži glej Ahmet Cemil Yıldırım, The use of technology in case management in international investment arbitration: a realistic approach, Arbitration International, Volume 40, Issue 2, June 2024, str. 233-250, Available at: https: //doi.org/10.1093/arbint/aiae010.
  5. Glej Smernice SVAMC o uporabi umetne inteligence v arbitraži, 1. izdaja, 2024, na voljo na: https: //svamc.org/svamc-publishes-guidelines-on-the-use-of-artificial-intelligence-in-arbitration/.
  6. Glej raziskavo BCLP Arbitration Survey 2023 o uporabi umetne inteligence v mednarodni arbitraži Dostopno na: https: //www.bclplaw.com/en-US/events-insights-news/bclp-arbitration-survey-2023.html
  7. Glej Maxim Osadchiy & Erika Santini, Are Arbitral Institutions Using Artificial Intelligence? The State of Play in Adopting AI, KLUWER ARB. BLOG (8. maj 2024), Dostopno na: https: //arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2024/05/08/are-arbitral-institutions-using-artificial-intelligence-the-state-of-play-in-adopting-ai/
  8. Glej Maxi Scherer, We Need to Talk About ... the EU AI Act!", KLUWER ARB. BLOG (27. maj 2024), na voljo na: https: //arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2024/05/27/we-need-to-talk-about-the-eu-ai-act/
  9. Za več informacij glejte: https: //viac.eu/en/arbitration/viac-portal
  10. Za več informacij glejte: https: //viac.eu/en/news/viac-getting-tech-savvy-viac-launches-legal-tech-think-tank
  11. Avstrijsko vrhovno sodišče 4Ob77/23m z dne 27. junija 2023, Dostopno na: https: //www.ris.bka.gv.at/Dokument.wxe?Abfrage=Justiz&Dokumentnummer=JJT_20230627_OGH0002_0040OB00077_23M0000_000&Suchworte=RS0079640
  12. Glej, Smernice SVAMC o uporabi umetne inteligence v arbitraži, str. 16.
  13. Mata proti Avianca, Inc. 678 F. Supp. 3d 443 (S.D.N.Y. 2023) Dostopno na: https: //casetext.com/case/mata-v-avianca-inc-3
  14. Glej Smernice SVAMC o uporabi umetne inteligence v arbitraži, str. 16.
  15. Prav tam, str. 19.
  16. Principles Supporting the Use of AI in Alternative Dispute Resolution, American Arbitration Association (Nov. 2023) Dostopno na: https: //go.adr.org/rs/294-SFS-516/images/Principles%20Supporting%20the%20Use%20of%20AI%20in%20Alternative%20Dispute%20Resolution.pdf
Nazaj na pregled