Izvrševanje tujih sodnih odločb Avstrija

Pravni in sodni okvir

Katere zakonske in podzakonske določbe urejajo priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v vaši jurisdikciji?

Priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb urejajo:

• zakonik o civilnem postopku;
• Zakon o izvršbi;
• zakon o pristojnosti;
• zakonik o insolventnosti in
• Zakon o nespornih postopkih.

Zakon o izvrševanju določa splošni okvir za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v 403. in naslednjih členih, medtem ko drugi zakoni določajo posebne določbe glede priznavanja tujih sodnih odločb na posameznih področjih.

Člen 614 zakonika o civilnem postopku določa priznavanje tujih arbitražnih odločb, medtem ko člen 109(b) zakona o pristojnosti zajema izvršljivost tujih sodnih odločb, ki se nanašajo na

• skrbništvo nad otroki;
• osebnimi stiki in
• zaščito odraslih oseb.

Medtem so v oddelku 240 zakonika o insolventnosti opisani pogoji za priznavanje odločb, izdanih v postopkih zaradi insolventnosti v drugih državah. Zakon o nespornih postopkih ureja priznavanje in izvrševanje tujih odločb na naslednjih področjih:

• posvojitev (členi 91a do 91d);
• zakonske zadeve (vključno z veljavnostjo, trajnostjo in prenehanjem zakonske zveze) (členi 97 do 100);
• starševsko varstvo in pravice do stikov (oddelki 112 do 116) in
• varstvo ranljivih odraslih in njihovega premoženja (členi 131a do 131g).

Poleg teh določb je Avstrija podpisnica različnih mednarodnih pogodb (Podrobneje glej odgovor na vprašanje "Kateri dvostranski in večstranski instrumenti o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb veljajo v vaši jurisdikciji?" spodaj). V primeru nasprotja imajo te pogodbe in uredbe EU prednost pred domačim pravom.

Kateri dvostranski in večstranski instrumenti o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb veljajo v vaši jurisdikciji?

Avstrija je pogodbenica številnih dvostranskih in večstranskih instrumentov, ki urejajo priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb. Najpomembnejša med njimi je uredba EU Bruselj Ia (1215/2012), ki določa enotna pravila o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji. Uporablja se za postopke, ki so se začeli 10. januarja 2015 ali pozneje, medtem ko se njena predhodnica - uredba Bruselj I (44/2001) - še naprej uporablja za zgodnejše primere.

Poleg tega je uredba Bruselj IIb (2019/1111), ki je začela veljati 1. avgusta 2022, nadomestila uredbo Bruselj IIa in zdaj ureja pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v zvezi z

• starševsko odgovornost in
• mednarodne ugrabitve otrok.

Avstrijo zavezuje tudi Haaška konvencija z dne 2. julija 2019 o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki je za države članice EU (razen Danske) začela veljati 1. septembra 2023. Ta konvencija je uvedla globalni pravni okvir za čezmejno izvrševanje sodnih odločb, čeprav izključuje nekatera področja, kot so npr:

• družinsko pravo;
• insolventnost in
• intelektualna lastnina.

Nazadnje je Avstrija z državami, ki niso članice EU, kot so Izrael, Lihtenštajn, Tunizija in Turčija, sklenila različne dvostranske sporazume, ki zagotavljajo vzajemno ureditev priznavanja in izvrševanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Drugi instrumenti v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU, so navedeni v spodnji preglednici.

Instrument	Namen
Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004	Evropski izvršilni naslov za nesporne zahtevke
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006	Postopek za evropski plačilni nalog
Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007	Neobvezni evropski postopek za majhne terjatve v vrednosti do 5 000 EUR
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008	Pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb ter sodelovanje v preživninskih zadevah
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014	Vzpostavljen postopek za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov za lažjo čezmejno izterjavo dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015	Postopki v primeru insolventnosti
Uredba (EU) 2016/1104 Sveta z dne 24. junija 2016	Okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb v zadevah premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti
Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 30. oktobra 2007 (Luganska konvencija)	olajšuje vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, ki jih izdajo nacionalna sodišča držav članic EU in drugih držav pogodbenic
Pogodba o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah med Avstrijo in Tunizijo z dne 23. junija 1977	Pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb
Konvencija o priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb, poravnav in javnih listin z dne 5. julija 1973 med Avstrijo in Lihtenštajnom	Pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb
Konvencija o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 6. junija 1966 med Avstrijo in Izraelom	Pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb
Newyorška konvencija o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb z dne 10. junija 1958	Priznavanje in izvrševanje tujih arbitražnih odločb
Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav z dne 14. oktobra 1966	Priznavanje in izvrševanje arbitražnih odločb Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov

Katera sodišča so pristojna za obravnavo zahtevkov za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb?

V skladu s 409. členom zakona o izvršbi je za razglasitev izvršljivosti na splošno pristojno okrožno sodišče po stalnem prebivališču ali sedežu zavezanca.

Sodišče, ki izda odločbo o razglasitvi izvršljivosti, ni nujno isto kot sodišče, pri katerem bo potekala sama izvršba. V skladu s členoma 4 in 5 zakona o izvršbi je pristojno sodišče za predlog za izvršbo denarne terjatve na premičnine:

• okrožno sodišče v kraju splošne pristojnosti dolžnika - ki se določi:
  • v primeru fizičnih oseb po njihovem stalnem ali običajnem prebivališču in
  • v primeru pravnih oseb po njihovem sedežu;
• okrožno sodišče v kraju, kjer se nahaja premično premoženje, če dolžnik nima splošne pristojnosti, ali
• če ima dolžnik splošno pristojnost pri več domačih okrožnih sodiščih, upnikova izbira enega od teh okrožnih sodišč.

V skladu s členom 5b zakona o izvršbi se kraj denarnih terjatev določi na podlagi splošne pristojnosti tretjega dolžnika. Ustrezno sodišče za predlog za izvršbo denarne terjatve na nepremičnini je:

• okrožno sodišče, ki vodi javni register, ali
• če se izvršba izvaja na nadrejeni listini, okrožno sodišče, na območju katerega je nadrejena listina.

Zahteve za izvršljivost

Katere vrste sodnih odločb se lahko priznajo in izvršijo v vaši jurisdikciji? Ali so nekatere vrste sodnih odločb posebej izključene iz izvršitve?

Člen 403 zakona o izvršbi določa, da se tuji pravni akti in/ali listine izvršijo v Avstriji, potem ko so razglašeni za izvršljive.

Člen 406 določa splošno pravilo za izvrševanje tujih pravnih aktov in listin. V skladu s tem splošnim pravilom se lahko tuji izvršilni naslov razglasi za izvršljivega, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• sodna odločba je izvršljiva v državi, v kateri je bila izdana, in
• vzajemnost je zagotovljena z mednarodnimi pogodbami ali nacionalnimi predpisi

Izpolnjevati je treba tudi dodatne zahteve, kot so določene v oddelku 407:

• Tuji organ, ki je izdal sodno odločbo, je bil pristojen na podlagi standardov, primerljivih z avstrijskim pravom;
• osebi, zoper katero se zahteva izvršba, je bilo pravilno vročeno obvestilo o postopku; in
• sodna odločba ni več predmet pravnega postopka, ki preprečuje izvršljivost v skladu z veljavnim pravom.

Ob tem se področje uporabe člena 407 razlikuje od področja uporabe člena 406, saj se uporablja samo za:

• sodne odločbe;
• poravnave in
• javne listine.

Vendar še vedno obstaja možnost zavrnitve razglasitve izvršljivosti, tudi če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, v naslednjih primerih, navedenih v oddelku 408:

• tožena stranka ni mogla sodelovati v tujem postopku zaradi postopkovne nepravilnosti (sklep vrhovnega sodišča 3 Ob 123/12b, 19. september 2012);
• Izvršba bi zahtevala dejanje, ki je po avstrijskem pravu nezakonito ali neizvršljivo, ali
• bi priznanje ali izvršitev vključevala pravno razmerje ali zahtevek, ki je v Avstriji zaradi javnega reda ali morale neveljaven ali neizvršljiv.

Avstrijska sodišča bodo zahteve iz oddelkov 406 in 407 preučila po uradni dolžnosti, medtem ko se razlogi za zavrnitev iz oddelka 408 na splošno preverijo, ko se nanje sklicuje nasprotna stranka.

Ali mora biti tuja sodna odločba pravnomočna, da se lahko izvrši?

Čeprav člen 407(3) zahteva, da mora biti tuja sodna odločba izvršljiva, zakon izrecno ne določa, da mora biti sodna odločba pravnomočna. V skladu s tem ni zahteve, da mora biti sodna odločba pravnomočna in zavezujoča, da bi jo bilo mogoče izvršiti. Tuja sodna odločba mora biti zgolj izvršljiva v skladu z zakonodajo države izvora.

Ali je tuja sodna odločba izvršljiva, če je zoper njo v tuji jurisdikciji mogoče vložiti pravno sredstvo?

Kot je navedeno v (Glej podroben odgovor na vprašanje "Ali mora biti tuja sodna odločba pravnomočna, da jo je mogoče izvršiti?" zgoraj), po avstrijskem pravu ni treba, da je tuja sodna odločba pravnomočna, da bi bila izvršljiva. Člen 406 zakona o izvršbi določa splošne zahteve za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb: izvršljivost in vzajemnost. Če je sodna odločba kljub pritožbi izvršljiva v državi izvora, to ne vpliva na njeno izvršljivost v Avstriji.

Če pa tuja sodna odločba še ni pravnomočna, lahko avstrijsko sodišče na zahtevo tožene stranke odloži izvršilni postopek, dokler ni dosežena pravnomočnost (člen 411(5) zakona o izvršbi).

Kakšen je zastaralni rok za vložitev zahtevka za priznanje in izvršitev?

Po avstrijskem pravu se zastaralni roki štejejo za stvar materialnega in ne procesnega prava. Zato se lahko zastaralni roki razlikujejo glede na:

• zadevnega zahtevka in
• prava, ki se uporablja za ta zahtevek.

V skladu s členom 1478 civilnega zakonika se lahko sodna odločba izvrši v 30 letih od njene pravnomočnosti. Zastaralni rok:

• začne teči na dan, ko sodna odločba postane pravnomočna, in
• se prekine, ko je vložen predlog za izvršbo in mu pristojno sodišče ugodi.

V primeru pravnomočne sodne odločbe tujega sodišča avstrijsko pravo razlikuje med dvema možnostma:

• Če je tuja sodna odločba izvršljiva v Avstriji, je treba zastaranje presojati po pravu, ki se uporablja za terjatev, priznano s sodno odločbo. V tem primeru lahko avstrijska sodišča zavrnejo razglasitev izvršljivosti, če je po veljavnem tujem pravu pravica do izvršitve sodne odločbe že zastarala.
• Če tuja sodna odločba ni izvršljiva v Avstriji, takšna pravnomočna sodna odločba zgolj pretrga zastaranje po pravu, ki se uporablja za terjatev, priznano s sodno odločbo, in povzroči, da zastaralni rok začne teči znova.

Postopek priznavanja in izvrševanja

Ali je priznanje tuje sodne odločbe ločen postopek od izvršitve in ali ima ločene pravne učinke?

Kot je navedeno v sklepu vrhovnega sodišča 3 Ob 18/12m (18. april 2012), postopek preverjanja izvršljivosti tujega izvršilnega naslova v Avstriji ni del izvršilnega postopka, temveč postopek sui generis po vzoru izvršilnega postopka, ki dopolnjuje postopek za priznanje tuje sodne odločbe (postopek za priznanje naslova).

Izvršitev tuje sodne odločbe je mogoča šele po tem, ko sodišče pridobi potrdilo o izvršljivosti. Tuja sodna odločba postane izvršljiva, ko postane razglasitev izvršljivosti učinkovita. Vendar je v skladu s členom 412 zakona o izvršbi mogoče hkrati vložiti predlog za razglasitev izvršbe in predlog za izvršbo.

Kljub temu za tuje sodne odločbe, izdane v državah EU, veljajo bruseljske uredbe, ki vsebujejo pravila, katerih namen je odpraviti zahtevo po izvršljivosti. V skladu s temi uredbami za izvršitev sodne odločbe, izdane v državi EU, v drugi državi članici ni potrebna ločena izjava o izvršljivosti. Z drugimi besedami, sodna odločba je izvršljiva v drugih državah članicah, če je izvršljiva v državi članici, v kateri je bila izdana. Za izvršitev sodne odločbe v drugi državi članici je potrebno le naslednje:

• izvod sodne odločbe in
• posebno potrdilo, ki ga izda pristojno sodišče in v katerem je navedeno, da je sodna odločba izvršljiva.

Kakšen je formalni postopek za priznanje in izvršitev?

Če je tuja sodna odločba, ki jo je treba izvršiti, izdana v državi, ki ni članica EU, in zato ni neposredno priznana v Avstriji, postopek za priznanje in izvršitev vključuje naslednje faze:

• Stranka, ki zahteva izvršbo, mora pri sodišču dolžnikovega stalnega prebivališča vložiti zahtevo za razglasitev izvršljivosti. Ta predlog se lahko združi s predlogom za izvršbo; v tem primeru sodišče odloči o obeh predlogih hkrati. Sodišče bo o predlogu za razglasitev izvršljivosti odločilo brez:
  • predhodne ustne obravnave ali
  • sodelovanja nasprotne stranke.
• Sodna odločba postane izvršljiva, ko začne veljati razglasitev izvršljivosti. Od tega trenutka dalje bodo za izvršitev tuje sodne odločbe veljala ista pravila, kot veljajo za izvršitev avstrijskih sodnih odločb, kar pomeni, da bo zanjo veljal zakon o izvršbi.
• Vsaka stranka se lahko pritoži zoper sklep okrožnega sodišča.

Kot je pojasnjeno v (Glej podroben odgovor na vprašanje "Ali je priznanje tuje sodne odločbe ločen postopek od izvršitve in ali ima ločene pravne učinke?" zgoraj), se sodne odločbe, izdane v drugih državah EU, v Avstriji priznajo brez posebnega postopka.

Kateri dokumenti so potrebni v podporo zahtevku za priznanje in izvršitev?

Vlagatelj mora predložiti:

• izvirno različico tuje sodne odločbe ali
• uradno kopijo, ki jo zagotovi sodišče, ki je izdalo odločbo.

Po potrebi mora biti temu priložen overjen prevod celotne sodne odločbe.

V skladu z uredbo Bruselj Ia lahko sodišče ali izvršilni organ zahteva tudi prevod ali transliteracijo standardnega potrdila sodišča izvora ali same celotne sodne odločbe, če se šteje, da je tak prevod potreben za nadaljevanje izvršitve.

Katere pristojbine je treba plačati za priznanje in izvršitev?

V skladu z zakonom o sodnih taksah za zahtevo za razglasitev izvršljivosti ni sodne takse. Če pa je vloga za razglasitev izvršljivosti združena s predlogom za izvršbo, se pristojbine zaračunajo za izvršilni postopek. V skladu s členom 3 zakona o sodnih taksah mora upnik, ki začne izvršbo, plačati pavšalno takso v skladu s tarifno postavko 4 (Z I), katere višina je odvisna od zneska, ki ga je treba izterjati.

Ali mora vložnik predložiti varščino za kritje stroškov?

Ob vložitvi predloga ni treba zagotoviti varščine za stroške. Vendar lahko sodišče v skladu s petim odstavkom 411. člena zakona o izvršbi, če je vložena zahteva za odložitev izvršbe tujih sodnih odločb, ki še niso pravnomočne, od upnika izvršitelja zahteva, da zagotovi varščino za kritje morebitne škode dolžniku, preden nadaljuje z že odobrenimi izvršilnimi ukrepi.

Koliko časa običajno traja pridobitev razglasitve izvršljivosti?

Postopek za pridobitev razglasitve izvršljivosti v Avstriji lahko traja različno dolgo, odvisno od delovne obremenitve pristojnega sodišča. Za izdajo odločbe o priznanju in izvršbi na prvi stopnji je potreben približno en do dva meseca. To obdobje se lahko podaljša za največ šest mesecev, če je zoper odločbo vložena pritožba.

Ali lahko vlagatelj zahteva sodno prepoved, medtem ko postopek še poteka?

Da, vlagatelj lahko zahteva sodno odredbo, medtem ko postopek izvršbe še poteka. V skladu s členom 378 zakona o izvršbi lahko sodišče na predlog zadevne stranke izda začasne odredbe za zavarovanje pravic stranke ne le pred, ampak tudi med tekočim sodnim postopkom in postopkom izvršbe.

Pravna sredstva

S katerimi razlogi lahko tožena stranka izpodbija priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe?

Tožena stranka lahko izpodbija razglasitev izvršitve na podlagi:

• na podlagi neobstoja enega od pogojev za razglasitev ali izvršljivost, kot je določeno v (Podrobneje glej odgovor na vprašanje "Katere vrste sodnih odločb se lahko priznajo in izvršijo v vaši jurisdikciji? Ali so nekatere vrste sodnih odločb izrecno izključene iz izvršitve?" zgoraj); ali
• razlogi za zavrnitev iz oddelka 408.

Razlogi, navedeni v oddelku 408, so naslednji:

• Toženec ni mogel sodelovati v tujem postopku zaradi postopkovne nepravilnosti.
• Izvršba bi zahtevala dejanje, ki je po avstrijskem pravu nezakonito ali neizvršljivo.
• Priznanje ali izvršitev bi vključevala pravno razmerje ali zahtevek, ki je v Avstriji zaradi javnega reda ali morale neveljaven ali neizvršljiv.

Kakšen je zastaralni rok za vložitev ugovora?

V Avstriji v zvezi z razglasitvijo izvršljivosti ni posebne ločnice med "izpodbijanjem" in "pritožbo". Ker je razglasitev izdana ex parte, se lahko tožena stranka odzove le z vložitvijo "rekursa" (pritožbe), ki služi hkrati

• za začetek njene prve udeležbe v postopku in
• izpodbijanje odločbe.

Tako rekurs deluje kot ugovor in pritožba. V skladu s členom 411 zakona o izvršbi je zastaralni rok za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o predlogu za razglasitev izvršljivosti štiri tedne.

Ali lahko tožena stranka zahteva izdajo začasne odredbe za preprečitev izvršbe, medtem ko poteka postopek izpodbijanja?

Tožena stranka ima pravico zahtevati prekinitev postopka priznanja in izvršitve, če tuja sodna odločba po pravu države izvora še ni pravnomočna. Sodišče lahko tudi pogojuje nadaljevanje že odobrenih izvršilnih ukrepov s tem, da upnik zagotovi ustrezno zavarovanje za kritje morebitne škode dolžniku.

Analiza in odločitev sodišča

Ali bo sodišče preverilo vročitev v začetnem postopku?

Da, pravilno vročitev obvestila:

• je ena od zahtev iz člena 407 zakona o izvršbi in
• je urejena tudi kot obvezen korak pred izvršilnim postopkom v skladu s členom 45(1)(b) Uredbe Bruselj Ia.

Zato ga mora sodišče preveriti pri presoji predloga za razglasitev izvršljivosti. Če toženi stranki obvestilo o postopku ni bilo ustrezno vročeno, lahko to navede tudi kot razlog za ugovor, na podlagi katerega lahko sodišče oceni vprašanje in zavrne priznanje sodne odločbe.

Ali bo sodišče preverilo pristojnost tujega sodišča v začetnem postopku?

Če je tuja sodna odločba izdana v državi, ki ni članica EU, in ne spada na področje uporabe bruseljske ureditve, bo avstrijsko sodišče preverilo, ali je bilo tuje sodišče pristojno. Tožena stranka lahko vloži tudi ugovor na podlagi nepristojnosti. Vendar v okviru bruseljske ureditve pristojnost sodišča izvora ni predmet presoje v skladu z načelom, da se sodna odločba, izdana v eni državi članici, prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bil potreben ločen postopek priznanja.

Ali bo sodišče preverilo skladnost tuje sodne odločbe z veljavnim pravom in javnim redom?

Da, avstrijska sodišča bodo pregledala tujo sodno odločbo, da zagotovijo njeno skladnost z avstrijskim javnim redom(ordre public); ne bodo pa presojala, ali je bilo o tuji sodni odločbi pravilno odločeno v skladu z veljavnim materialnim pravom. Pregled je omejen na zagotovitev, da sodba ne krši temeljnih načel avstrijskega pravnega reda, kot so temeljne ustavne pravice ali standardi kazenskega prava.

Ali bo sodišče pregledalo vsebino tuje sodne odločbe?

Ne, avstrijska sodišča tuje sodbe ne bodo vsebinsko preverjala.

Kako bo sodišče ravnalo, če je tuja sodba v nasprotju s prejšnjo sodbo v zvezi z istim sporom med istimi strankami?

Zavrnitev priznanja tujih sodnih odločb v določenih zadevah (posvojitev, zakonske zadeve, starševska odgovornost), če so v nasprotju s prejšnjimi odločbami o isti zadevi, je posebej urejena s posebnimi določbami zakona o nespornih postopkih, in sicer

• Priznanje tuje izvršilne odločbe v posvojitvenih zadevah se lahko zavrne, če je v nasprotju z avstrijsko sodno odločbo, ki je bila izdana pred tujo odločbo, v skladu s členom 91a(2).
• V skladu s členom 97(2) ni mogoče priznati tujih odločb v zakonskih zadevah, če so v nasprotju s predhodno avstrijsko odločbo v isti zadevi.
• V skladu s členom 113 priznanje ali izvršitev tuje sodne odločbe o starševski odgovornosti ni dovoljeno, če je nezdružljiva s poznejšo avstrijsko odločbo.

Poleg tega člen 45(1)(c) za tuje sodne odločbe, ki spadajo na področje uporabe uredbe Bruselj Ia, določa, da se lahko priznanje na zahtevo zainteresirane stranke zavrne, če je sodna odločba nezdružljiva s sodno odločbo, izdano med istima strankama v zaprošeni državi članici.

Nasprotno pa v zakonu o izvršbi ni podobnih določb. Neskladje med tujo sodno odločbo in predhodno izdano sodno odločbo v Avstriji v zvezi z istim sporom med istimi strankami ni vključeno med razloge za zavrnitev, navedene v členu 408.

Ali obstajajo drugi razlogi, na podlagi katerih lahko sodišče zavrne priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe?

Sodišče lahko zavrne priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, če:

• niso izpolnjene zahteve iz oddelka 406 ali 407; ali
• obstajajo razlogi za zavrnitev iz oddelka 408.

(Podrobneje glej odgovor na vprašanje "Katere vrste sodnih odločb se lahko priznajo in izvršijo v vaši jurisdikciji? Ali so nekatere vrste sodnih odločb posebej izključene iz izvršitve?" zgoraj.)

Ali sta mogoča delno priznanje in izvršitev?

Da, delno priznanje je mogoče, če je del, ki ga je treba priznati, ločljiv in jasen.

Kako bo sodišče obravnavalo vprašanja stroškov (npr. obresti, sodni stroški, valutna vprašanja)?

Sodišče bo odločalo o:

• sodnih stroških;
• odvetniških stroških in
• zahtevkih za obresti.

Pri odmeri obresti se veljavna obrestna mera na splošno določi na podlagi prava, ki se uporablja za osnovni zahtevek. Vendar se bo vsaka obrestna mera, ki krši avstrijski javni red, štela za neizvršljivo. Avstrijska sodišča pri odločanju o razglasitvi izvršljivosti odškodninske odločbe ne preračunajo v lokalno valuto, temveč se preračun opravi, ko se začnejo izvajati izvršilni ukrepi.

V avstrijskem pravu je splošno pravilo v pravnih sporih načelo "poraženec plača", kot je določeno v členu 41(1) zakonika o civilnem postopku. Sodne in odvetniške stroške je mogoče izterjati, vendar le, če zadeva postane sporna. Kot je navedeno v (Glej podroben odgovor na vprašanje "Katere pristojbine se plačajo za priznanje in izvršitev?" zgoraj), za zahtevek za razglasitev izvršljivosti ni treba plačati posebne sodne takse. Če pa je vložena skupaj s predlogom za izvršbo, se uporabi pavšalna taksa, navedena v (Glej podroben odgovor na vprašanje "Katere takse se plačujejo za priznanje in izvršbo?" zgoraj). Če dolžnik ne ugovarja izvršilnemu naslovu, postopek eksekvature povzroči le minimalne dodatne stroške - zlasti zato, ker se za sam predlog ne zaračuna sodna taksa.

Pritožbe

Ali se je mogoče zoper odločbe v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb pritožiti?

Da, pritožbeni postopek v zvezi z odločbo o razglasitvi izvršljivosti je urejen v členu 411 zakona o izvršbi. Zastaralni rok za vložitev pritožbe zoper odločbo o zahtevi za razglasitev izvršljivosti je štiri tedne. Ta rok se lahko podaljša na osem tednov, če nasprotna stranka nima prebivališča ali sedeža v Avstriji. Nasprotna stranka ima za vložitev odgovora na tožbo na voljo štiri tedne, ki začnejo teči od vročitve.

Razloge za zavrnitev, navedene v (Podrobneje glej odgovor na vprašanje "Na podlagi katerih razlogov lahko tožena stranka izpodbija priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe?" zgoraj), lahko pritožnik uveljavlja na tej točki, tudi če niso bili očitni na prvi stopnji. Pritožnik mora v pritožbenem predlogu navesti vse pritožbene razloge. Sodišče ne bo upoštevalo razlogov za zavrnitev, ki jih stranka ni navedla.

Možnost pritožbe zoper odločbo druge stopnje je v primerjavi s prvo pritožbo zelo omejena. V skladu z zakonikom o civilnem postopku je zoper odločitev pritožbenega sodišča mogoče vložiti pritožbo le, če gre za pravno vprašanje, ki je bistvenega pomena za:

• pravno enotnost;
• pravno varnost ali
• razvoj prava.

Ali lahko tožeča stranka zahteva izdajo sodne odredbe, medtem ko je pritožba v teku?

V skladu s petim odstavkom 414. člena zakona o izvršbi lahko pritožbeno sodišče, če tuja sodna odločba po pravu države izvora še ni pravnomočna, na zahtevo tožene stranke prekine postopek priznanja in izvršbe. Sodišče lahko tudi pogojuje nadaljevanje že odobrenih izvršilnih ukrepov s tem, da upnik zagotovi ustrezno varščino za kritje morebitne škode, ki bi nastala dolžniku.

Izvrševanje tuje sodne odločbe

Kako se lahko tuja sodna odločba izvrši, ko je bila izdana odločba o razglasitvi izvršljivosti?

Po razglasitvi izvršljivosti se tuja sodna odločba obravnava enako kot domača sodna odločba v skladu z zakonom o izvršbi. Avstrijski zakon o izvršbi omogoča izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev, pri čemer se veljavni postopki izvršbe razlikujejo glede na naravo terjatve.

V praksi velika večina izvršilnih zadev vključuje denarne zahtevke, medtem ko so nedenarni zahtevki - kot so zahtevki, s katerimi se zahtevajo posebna dejanja, tolerance ali opustitve - razmeroma redki.

Zakon o izvrševanju razlikuje med dvema glavnima kategorijama izvršilnih ukrepov:

• tiste, ki se nanašajo na nepremičnine, in
• tiste, ki so usmerjeni v premično premoženje.

Za izvršbo na nepremičnine so na voljo naslednji izvršilni ukrepi:

• prisilna ustanovitev zastavne pravice;
• prisilna uprava in
• prisilna dražba.

Za izvršbo na premično premoženje je bila s splošno reformo zakona o izvršbi leta 2021 uvedena razlika med naslednjimi vrstami izvršbe:

• izvršba na premično premoženje;
• izvršbo na denarne terjatve in
• izvršbo na premoženjske pravice.

Leta 2021 je bil zakon o izvršbi spremenjen tako, da sta bila uvedena dva izvršilna paketa, namenjena racionalizaciji izterjave denarnih terjatev:

• Osnovni sveženj (oddelek 19) se uporablja samodejno, kadar ni zahtevan noben poseben izvršilni ukrep, in vključuje
  • izvršbo na premičnine;
  • rubež plače in
  • register razkritja premoženja.
• Razširjeni paket (oddelek 20):
  • zajema izvršbo na terjatve in premoženjske pravice ter
  • zahteva imenovanje upravitelja za identifikacijo in izbor premoženja.

Izvršba na določene terjatve - kot so dodatek za nego, pomoč za najemnino, družinski dodatek in štipendije - po avstrijski zakonodaji ni dovoljena.

Ali je mogoče tujo sodno odločbo izvršiti zoper tretje osebe?

Ne, tuja sodna odločba se lahko izvrši samo zoper stranko, ki je v tuji sodni odločbi navedena kot dolžnik. Načeli alter ego in zastopanja se v Avstriji ne uporabljata.

Trendi in napovedi

Kako bi opisali sedanje stanje na področju izvršbe in prevladujoče trende v vaši jurisdikciji? Ali se v naslednjih 12 mesecih pričakuje kakršen koli nov razvoj, vključno s predlaganimi zakonodajnimi reformami?

Avstrija še naprej ponuja dobro strukturiran okvir za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb, ki temelji na

• uredbah EU;
• mednarodnih pogodbah in
• nacionalnem pravu.

Ključni razvoj je pristop Evropske unije k Haaški konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah iz leta 2019, ki je začela veljati 1. septembra 2023. Avstrijo konvencija zavezuje kot državo članico EU. To zagotavlja enotno pravno podlago za izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah iz držav zunaj EU, ki so podpisnice konvencije, zlasti kadar ni dvostranskih pogodb. Področje uporabe Haaške konvencije je omejeno na civilne in gospodarske sodne odločbe, tudi znotraj tega področja uporabe pa obstajajo posebne izjeme. V skladu s členom 2 konvencije se konvencija ne uporablja za sodne odločbe v zvezi z zadevami, kot so:

• status in pravna sposobnost fizičnih oseb;
• oporoke in dedovanje;
• insolventnost;
• družinskopravne zadeve, vključno s premoženjskimi razmerji med zakoncema, in
• intelektualno lastnino.

Konvencija določa vrsto pogojev - ki so večinoma usklajeni z avstrijskim pravom - za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, medtem ko procesna vprašanja prenaša na notranje pravne sisteme držav pogodbenic.

Na ravni EU se od avgusta 2022 uporablja uredba Bruselj IIb, ki krepi čezmejno izvrševanje v družinskih zadevah.

Vendar so nedavni geopolitični dogodki privedli tudi do ciljno usmerjenih omejitev. Evropska unija je 16. decembra 2024 sprejela 15. sveženj sankcij proti Rusiji, s katerim je uvedla posebne ukrepe za zaščito podjetij s sedežem v EU pred nekaterimi ruskimi sodnimi odločbami. Zlasti sodiščem v državah članicah EU, vključno z Avstrijo, je zdaj prepovedano izvrševanje ruskih sodnih odločb, izdanih v skladu s členom 248 ruskega zakonika o arbitražnem postopku.

Na nacionalni ravni so reforme zakona o izvršbi iz leta 2021 izboljšale dostop upnikov do podatkov o izvršbi in uvedle "izvršilne pakete" za racionalizacijo izterjave denarnih terjatev na premičninah.

V Avstriji številne zadeve, ki jih obravnava vrhovno sodišče v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb, običajno vključujejo vprašanja, povezana s kršitvami javnega reda. Vrhovno sodišče je v nedavni odločitvi poudarilo, da se pri obravnavi pritožb preučitev tujih arbitražnih odločb v zvezi z avstrijskim javnim redom ne sme spremeniti v vsebinsko ponovno presojo (prepoved révision au fond). S tem je sodišče jasno začrtalo pomembno mejo (OGH 3Ob36/25b, 16. april 2025). V drugi odločbi o izvrševanju tujih arbitražnih odločb je vrhovno sodišče pojasnilo, da tuja razveljavitev arbitražne odločbe ne preprečuje njene izvršitve v Avstriji, če bi razveljavitev kršila avstrijski javni red (OGH 3Ob2/21x, 24. marec 2021).

Ta odločba:

• ščiti stranke pred nepoštenimi razveljavitvami v tujini in
• ponovno potrjuje stališče Avstrije, ki je naklonjeno arbitraži v skladu z Newyorško konvencijo.

V zvezi z izvrševanjem arbitražnih odločb je Sodišče Evropske unije (SEU) po argumentaciji v zadevi Achmea proti Slovaški marca 2018 izdalo več sodb, v katerih je podvomilo v dopustnost arbitražnih klavzul znotraj EU. Sodišče EU je takrat ugotovilo, da so naložbeni arbitražni postopki, ki temeljijo na dvostranskih naložbenih sporazumih (BIT), v nasprotju s pravom EU. V odločitvi v zadevi Komstroy proti Moldaviji, izdani 2. septembra 2021, je Sodišče EU to sodno prakso razširilo na arbitraže znotraj EU, ki temeljijo na arbitražnih klavzulah iz Pogodbe o energetski listini. V zadevi Poljska proti PL Holdings, izdani 26. oktobra 2021, je Sodišče EU šlo še korak dlje in odločilo, da države članice EU ne smejo sklepati ad hoc arbitražnih sporazumov z vlagatelji iz EU, če bi ti povzemali vsebino dvostranskega investicijskega sporazuma.

Trenutno je v državah članicah EU, vključno z Avstrijo, prepovedano izvrševanje arbitražnih odločb znotraj EU, ki izhajajo iz postopkov reševanja sporov med vlagatelji in državo.

Na splošno se avstrijsko okolje izvrševanja razvija v smeri večje učinkovitosti in širše mednarodne združljivosti.

Nasveti in pasti

Kateri so vaši najboljši nasveti za nemoteno priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb in katere morebitne pasti bi izpostavili?

Za nemoteno priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v Avstriji je treba najprej preveriti, ali sodna odločba spada na področje uporabe ustreznega mednarodnega instrumenta, kot je npr:

• bruseljski režim;
• Luganska konvencija;
• Haaška konvencija o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah ali
• veljavni dvostranski sporazumi.

Ker je izvršba smiselna le, če ima dolžnik premoženje v Avstriji, je priporočljivo opraviti tudi predhodno preverjanje premoženja. Javno dostopne informacije o tem so omejene in težko dostopne. Ko je tuji izvršilni naslov priznan v Avstriji, pa lahko upnikov pooblaščenec zahteva informacije o dolžnikovem premoženju - na primer prek kreditnih agencij. Priporočljivo je tudi ugotoviti, ali zoper dolžnika ali nasprotno stranko že teče kakšen obstoječi izvršilni postopek. Nedavne spremembe zakona o izvršbi dodatno podpirajo takšne poizvedbe.

Kljub temu se lahko pojavijo določene ovire. Priznanje se lahko zavrne, če se šteje, da tuja sodna odločba krši avstrijski javni red, zlasti na občutljivih področjih, kot sta družinsko pravo ali insolventnost. Prav tako bodo verjetno izpodbijane sodne odločbe, pridobljene brez ustrezne vročitve ali s kršitvijo osnovnih procesnih pravic. Zavedanje teh morebitnih vprašanj je ključno za izogibanje zamudam ali zavrnitvam že od samega začetka.