logoIlo

Nepričakovana odločitev glede spreminjajoče se sodne prakse

Avtor: Klaus Oblin

V nedavni zadevi pred vrhovnim sodiščem je pritožnik trdil, da je pritožbeno sodišče storilo napako, ker je svoje pravno razmišljanje oprlo na Primer 1 Ob 209/16s, ki do zadnjega dne zaslišanj na sodni stopnji ni bil objavljen v spletnem sistemu pravnih informacij. Po mnenju pritožbenega sodišča, ker je ta odločitev privedla do nove razlage "nesorazmerne" narave popravila v smislu Člen 932(4) civilnega zakonika, bi moralo pritožbeno sodišče to presenetljivo pravno mnenje obravnavati v okviru Člen 182a zakonika o civilnem postopku s pritožnikom. Če bi to storila, bi lahko pritožnica kot drugo možnost navedla, da je bila pripravljena zamenjati predmet (kljub nesorazmernim stroškom). Pritožnica bi lahko tudi trdila, da bi tožena stranka - če bi jo o tem vprašali - verjetno izključila kakršen koli prispevek k stroškom odstranitve in namestitve.

Po mnenju Vrhovnega sodišča se lahko spremeni celo ustaljena sodna praksa. Zakon preprečuje retroaktivno uporabo le zakonskih predpisov, ne pa tudi sodnih odločb. Zato se tudi spremembe sodne prakse uporabljajo retroaktivno, saj ni prepovedi, da bi sodišča retroaktivno uporabljala pravno znanje. Interes za ohranitev "pravilne" sodne prakse prevlada nad prejšnjim varstvom, ki je bilo zagotovljeno tistim, ki uporabljajo pravo; zato je najpomembneje, da se pripravimo na spremembe sodne prakse.

Primer 1 Ob 209/16s je temeljila na sodbah Sodišča Evropske unije v povezanih zadevah C-65/09 in C-87/09 (Weber in . Putz), kar je na koncu privedlo do nove razlage meril za to, kaj je "nesorazmerno" v smislu Člen 932(4) civilnega zakonika. Vrhovno sodišče je zato menilo, da uporaba navedene zadeve v tem pogledu ne more veljati za bistveno pravno napako. Nadalje, Primer 1 Ob 209/16s je bila ob vložitvi pritožbe že objavljena v spletnem sistemu pravnih informacij. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da so dolžnosti sodišč iz Člen 182 zakonika o civilnem postopku se ne raztezajo na zahtevo, da sodniki stranko, ki jo zastopa odvetnik, poučijo o pravnih posledicah njenih argumentov, kaj šele, da bi ji svetovali.