Arbitraža po pogodbi o naložbah Avstrija 2020
Strokovni vodniki: januar 07, 2020
Avtorji

OZADJE
Tuje naložbe
Kakšen je prevladujoči odnos do tujih naložb?
Avstrijska vlada še ni objavila nobene izoblikovane politike glede zaščite tujih naložb.
Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve pa je kot splošno stališče, ki ni povezano z nobenim konkretnim naložbenim sporom, navedlo, da je vlada odprta za zavezujočo mednarodno arbitražo kot ustrezno alternativo nacionalnim sodiščem pri reševanju sporov na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov o naložbah (BIT).
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) je začela veljati 1. decembra 2009 in določa pristojnost Evropske unije (EU) na področju neposrednih naložb. Evropski parlament in Svet EU sta na podlagi prenesene kompeticije sprejela Uredbo št. 1219/2012, v skladu s katero so obstoječi dvostranski investicijski sporazumi (podrobneje glej odgovor na vprašanje "Opredelite in na kratko navedite dvostranske ali večstranske investicijske sporazume, katerih pogodbenica je država, ter navedite tudi, ali so veljavni." spodaj) ostanejo veljavne, če jih odobri Evropska komisija, potem ko "oceni, ali ena ali več njihovih določb predstavlja resno oviro za pogajanja o dvostranskih sporazumih o naložbah s tretjimi državami ali njihovo sklenitev s strani Unije" (Uredba 1219/2012, člen 5). Evropska komisija je nadalje sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z 12 dvostranskimi investicijskimi sporazumi znotraj EU (dvostranski investicijski sporazumi med državami članicami EU), ki jih je podpisala in ratificirala Avstrija.
Ne glede na navedeno je Avstrija podpisala izjavo predstavnikov vlad držav članic o pravnih posledicah sodbe Sodišča v zadevi Achmea in o zaščiti naložb v Evropski uniji z dne 15. januarja 2019 (v nadaljnjem besedilu: izjava). V skladu z Deklaracijo:
- so vse arbitražne klavzule med vlagatelji in državo, ki jih vsebujejo dvostranski sporazumi o naložbah, sklenjeni med državami članicami, v nasprotju s pravom EU in se zato ne uporabljajo";
- te arbitražne klavzule "nimajo učinkov, tudi kar zadeva določbe, ki zagotavljajo podaljšano zaščito naložb, opravljenih pred prenehanjem, za nadaljnje obdobje (tako imenovane klavzule o prenehanju veljavnosti ali dediščinske klavzule)"; in
- arbitražno sodišče, ustanovljeno na podlagi arbitražnih klavzul med vlagateljem in državo, ni pristojno, ker država članica pogodbenica osnovne dvostranske pogodbe o naložbah nima veljavne ponudbe za arbitražo.
Avstrija se je skupaj z drugimi državami podpisnicami zavezala, da bo "do 6. decembra 2019 z večstransko pogodbo ali, če je to obojestransko priznano kot primernejše, dvostransko prekinila vse dvostranske sporazume o naložbah, sklenjene med (državami članicami EU)". Združljivost takega ukrepa z mednarodnim javnim pravom ostaja predmet pravne razprave.
Kateri so glavni sektorji za tuje naložbe v državi?
Po podatkih uradne zbirke podatkov Avstrijske nacionalne banke (Österreichische Nationalbank; OeNB) so glavni sektorji vhodnih neposrednih naložb (tj. naložb tujih vlagateljev v Avstriji): strokovne, znanstvene in tehnične storitve, finančno posredništvo, trgovina ter kemikalije, naftni derivati in farmacevtski izdelki. Celovita razčlenitev po posameznih panogah je priročno na voljo na spletni strani www.oenb.at/isaweb/report.do?lang=EN&report=9.3.41.
Ali obstaja neto priliv ali odliv tujih neposrednih naložb?
Če primerjamo prihodke od vhodnih neposrednih naložb s prihodki od izhodnih neposrednih naložb (tj. naložbe avstrijskih vlagateljev na krovu), lahko ugotovimo skupni neto odliv tujih neposrednih naložb (primerjaj www.oenb.at/isaweb/report.do?lang=EN&report=9.3.41 in www.oenb.at/isaweb/report.do?lang=EN&report=9.3.11). Ne glede na prvo ugotovitev pa je lahko v določenih panogah, kot na primer v sektorju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, prisoten znaten neto priliv.
Zakonodaja o sporazumih o naložbah
Opišite domačo zakonodajo, ki ureja sporazume o naložbah z državo ali subjekti v državni lasti.
Avstrija nima posebnega zakona o (tujih) naložbah. Formalno priznanje tuje naložbe na splošno ni potrebno. Vendar se lahko začnejo uporabljati nekateri nediskriminatorni nacionalni ukrepi in ukrepi EU (npr. pri pridobivanju nepremičnin, protimonopolnih ukrepih, energetskem sektorju, javni varnosti in redu).
MEDNARODNE PRAVNE OBVEZNOSTI
Pogodbe o naložbah
Navedite dvostranske ali večstranske pogodbe o naložbah, katerih pogodbenica je država, in jih na kratko opišite, pri čemer navedite tudi, ali so v veljavi.
Avstrija je doslej podpisala in ratificirala 69 dvostranskih investicijskih sporazumov, od tega trenutno veljajo dvostranski investicijski sporazumi z naslednjimi 60 državami: Albanija, Alžirija, Argentina, Armenija, Azerbajdžan, Bangladeš, Belorusija, Belize, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Čile, Kitajska, Hrvaška, Kuba, Češka, Egipt, Estonija, Etiopija, Gruzija, Gvatemala, Hong Kong, Madžarska, Iran, Jordanija, Kazahstan, Kosovo, Kuvajt, Kirgizistan, Latvija, Libanon, Libija; Litva; Makedonija; Malezija; Malta; Mehika; Moldavija; Mongolija; Črna gora; Maroko; Namibija; Oman; Paragvaj; Filipini; Poljska; Romunija; Rusija; Savdska Arabija; Srbija; Slovaška; Slovenija; Južna Koreja; Tadžikistan; Tunizija; Turčija; Ukrajina; Združeni arabski emirati; Uzbekistan; Vietnam in Jemen.
Za Avstrijo kot državo članico EU veljajo različni trgovinski sporazumi in pogodbe z določbami o naložbah. Dvostranski investicijski sporazumi, podpisani z Zimbabvejem (2000), Kambodžo (2004) in Nigerijo (2013), še niso začeli veljati.
Avstrija je leta 1994 podpisala Pogodbo o energetski listini, ki ji je leta 1997 sledila uradna ratifikacija.
Najpomembnejši sporazum, ki čaka na ratifikacijo v nacionalnih parlamentih držav članic EU, je celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), ki začasno velja od 21. septembra 2017: Sodišče Evropske unije (SEU) je mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo, zapisan v sporazumu CETA, razglasilo za združljivega s pravom EU (Mnenje 1/17 (CETA), EU:C:2019:341). Celovit pregled statusa sporazumov o prosti trgovini, o katerih se je pogajala EU, je priročno mogoče najti na naslovu https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/december/tradoc_118238.pdf.
Po potrebi navedite, ali dvostranski ali večstranski sporazumi o naložbah, katerih pogodbenica je država, zajemajo tudi čezmorska ozemlja.
Se ne uporablja.
Ali je država spremenila ali sklenila dodatne protokole, ki vplivajo na dvostranske ali večstranske sporazume o naložbah, katerih pogodbenica je?
Primer diplomatskih not, izmenjanih zaradi določitve predvidenega pomena dvostranskega investicijskega sporazuma, se nanaša na dvostranski investicijski sporazum, sklenjen s Paragvajem, ki je na voljo v elektronski obliki na naslovu www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1999_227_3/1999_227_3.pdf.
Ali je država enostransko prekinila katero koli dvostransko ali večstransko pogodbo o naložbah, katere pogodbenica je?
Avstrija še ni dala obvestila o enostranski odpovedi nobenega dvostranskega investicijskega sporazuma.
Vendar je treba poudariti, da je treba dokončne učinke prenosa pristojnosti v zvezi z neposrednimi naložbami na EU (glej vprašanje 1) še določiti.
Ali je država sklenila več dvostranskih ali večstranskih sporazumov o naložbah s prekrivajočim se članstvom?
Podrobneje glej odgovor na vprašanje "Kakšen je prevladujoči odnos do tujih naložb?" zgoraj.
Konvencija ICSID
Ali je država pogodbenica Konvencije ICSID?
Konvencija o reševanju naložbenih sporov med državami in državljani drugih držav (Konvencija ICSID) je bila ratificirana 25. maja 1971, za Avstrijo pa je začela veljati 24. junija 1971.
Mavricijska konvencija
Ali je država pogodbenica Konvencije ZN o preglednosti pri arbitraži med vlagatelji in državo na podlagi pogodb (Mavricijska konvencija)?
Avstrija ni pogodbenica Konvencije Združenih narodov o preglednosti pri arbitraži med vlagatelji in državo na podlagi pogodb (Mavricijska konvencija).
Program pogodb o naložbah
Ali ima država program pogodb o naložbah?
Da. Podrobno glej odgovor na vprašanje "Navedite dvostranske ali večstranske pogodbe o naložbah, katerih pogodbenica je država, in navedite, ali so veljavne." zgoraj.
UREDITEV VHODNIH TUJIH NALOŽB
Vladni programi za spodbujanje naložb
Ali ima država program spodbujanja tujih naložb?
Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve ter ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve skupaj podpirata avstrijske programe za spodbujanje naložb.
Na eni strani je Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve odgovorno predvsem za gospodarsko podporo tujim vlagateljem, pri čemer na spletni strani www.aws.at/fileadmin/user_upload/Downloads/Sonstiges/BMDW_InvestInAustria_EN.pdf objavlja celovit pregled vseh podpor, ki so na voljo tujim vlagateljem.
Po drugi strani pa so za zaščito naložb še naprej odgovorni ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve ter avstrijska diplomatska predstavništva, ki se zavezujejo k izvajanju veljavnih dvojnih investicijskih sporazumov in zagotavljanju nadzora izvoza. Pregled odgovornosti Ministrstva za Evropo, integracijo in zunanje zadeve je na voljo na spletni strani www.bmeia.gv.at/en/european-foreign-policy/foreign-trade-promotion/.
Veljavni domači zakoni
Opredelite domače zakone, ki veljajo za tuje vlagatelje in tuje naložbe, vključno z morebitnimi zahtevami za sprejem ali registracijo naložb.
Ob ponovnem poudarjanju odprtosti Avstrije za tuje naložbe se lahko začnejo uporabljati nekateri nediskriminatorni nacionalni ukrepi in ukrepi EU (npr. pri pridobivanju nepremičnin, protimonopolnih ukrepih, energetskem sektorju, javni varnosti in redu itd.) Poleg tega je treba v skladu z avstrijskim zakonom o zunanji trgovini (AußWG) pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za gospodarske zadeve, za "pridobitev s strani fizične osebe, ki ni državljan Evropske unije, državljan EGP ali Švice, ali pravne osebe ali družbe s sedežem v državi, ki ni članica EU, razen EGP in Švice", če namerava vlagatelj pridobiti ali kako drugače pridobiti kontrolni položaj v panogah posebnega pomena za Republiko Avstrijo, kot je opredeljeno v členu 25(a)(2) AußWG.
Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve trenutno pripravlja spremembe zakona AußWG, s čimer se natančno upošteva Uredba (EU) 2019/452 o "vzpostavitvi okvira za preverjanje neposrednih tujih naložb v Unijo".
Ustrezna regulativna agencija
Navedite državno agencijo, ki ureja in spodbuja vhodne tuje naložbe.
Podrobneje glejte odgovor na vprašanje "Ali ima država program spodbujanja tujih naložb?" zgoraj.
Ustrezna agencija za spore
Navedite državno agencijo, ki ji je treba vročiti postopek v sporu s tujim vlagateljem.
Če v sporazumih o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, ni neposredne določbe o skladu točk, mora vlagatelj obvestilo o sporu vročiti zunanjemu ministrstvu (tj. ministrstvu za Evropo, integracijo in zunanje zadeve).
PRAKSA V ZVEZI S SPORAZUMI O NALOŽBAH
Vzorčni dvostranski sporazum o investicijah
Ali ima država vzorčni dvostranski sporazum o investicijah?
Avstrija ima vzorčni BIT, ki je bil sprejet leta 2008 (vzorčni BIT). Vendar je bistveno opozoriti, da je bilo prevladujoče število dvostranskih investicijskih sporazumov, ki jih je Avstrija podpisala in ratificirala pred najnovejšo različico vzorčnega dvostranskega investicijskega sporazuma. Prav tako je težko oceniti, kakšen vpliv bi lahko imel najnovejši vzorčni BIT v prihodnosti.
Primerljiva analiza dvostranskih sporazumov o investicijah, podpisanih po uvedbi avstrijskega vzorčnega dvostranskega sporazuma o investicijah, kaže na pomanjkanje enotnosti. Po eni strani so bile pogodbe o naložbah s Tadžikistanom in Kosovom strogo pripravljene v skladu z vzorčnim dvostranskim investicijskim sporazumom. Nasprotno pa so bile v istovrstnih sporazumih s Kirgizijo in Kazahstanom v nekaterih pomembnih vidikih uvedene spremembe vzorčnega dvostranskega investicijskega sporazuma.
Poleg tega določbe o zaščiti naložb pogosto postajajo del trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami, kar omejuje namen, predviden za vzorčni dvostranski sporazum o investicijah.
Kar zadeva vsebino vzorčnega BIT, je Avstrija vsekakor predstavila jedrnato, funkcionalno in napredno platformo za uspešno zaščito tujih naložb. Ključne določbe zagotavljajo:
- enako obravnavo tujih vlagateljev v primerjavi z domačimi vlagatelji ali vlagatelji iz tretjih držav;
- obveznost poštene obravnave v skladu s standardi meddržavnega prava (strogo urejena razlastitev, plačila v okviru naložbe morajo biti izvedena brez omejitev itd.
- učinkovito reševanje sporov pred:
- nacionalnimi sodišči;
- Mednarodnim centrom za reševanje naložbenih sporov (ICSID);
- edinega arbitra ali ad hoc arbitražno sodišče, ustanovljeno v skladu z arbitražnimi pravili Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), in
- edini arbiter ali ad hoc sodišče v skladu z arbitražnimi pravili Mednarodne trgovinske zbornice (ICC).
Dodatne posebnosti vzorčnega dvostranskega sporazuma o investicijah vključujejo značilno opredelitev pojmov "vlagatelj" in "naložba" ter precej obsežno krovno klavzulo. Komentar, ki podrobneje obravnava pomembne vidike vzorčnega dvostranskega sporazuma o investicijah, je priročno dostopen na spletu: www.iisd.org/pdf/2012/austrian_model_treaty.pdf.
Pripravljalno gradivo
Ali ima država osrednjo zbirko pripravljalnih gradiv za pogodbe? Ali je takšno gradivo javno dostopno?
Vsa razpoložljiva podporna gradiva za vse mednarodne pogodbe, ki jih je ratificiral parlament Republike Avstrije, so uradno dostopna v elektronski obliki na spletnem naslovu www.parlament.gv.at/PAKT/. Medtem ko zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve na svoji spletni strani daje na voljo nemške različice ratificiranih dvostranskih sporazumov o investicijah s spremljajočimi instrumenti za pregled in javni nadzor(www.bmdw.gv.at/Themen/International/Handels-und-Investitionspolitik/Investitionspolitik/BilateraleInvestitionsschutzabkommen-Laender.html), so angleške različice in po potrebi tudi prevodi v druge jezike na voljo pod http://investmentpolicyhub.unctad.org/IIA/CountryBits/12.
Pripravljalno gradivo
Ali ima država osrednje skladišče pripravljalnih gradiv za pogodbe? Ali je takšno gradivo javno dostopno?
Vsa razpoložljiva podporna gradiva za vse mednarodne pogodbe, ki jih je ratificiral parlament Republike Avstrije, so uradno dostopna v elektronski obliki pod www.parlament.gv.at/PAKT/. Medtem ko zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve na svoji spletni strani daje na voljo nemške različice ratificiranih dvostranskih sporazumov o investicijah s spremljajočimi instrumenti za pregled in javni nadzor(www.bmdw.gv.at/Themen/International/Handels-und-Investitionspolitik/Investitionspolitik/BilateraleInvestitionsschutzabkommen-Laender.html), so angleške različice in po potrebi tudi prevodi v druge jezike na voljo pod http://investmentpolicyhub.unctad.org/IIA/CountryBits/12.
Področje uporabe in pokritost
Kakšno je običajno področje uporabe sporazumov o naložbah?
Kvalifikacije vlagateljev
Pogodbe o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija (glej podroben odgovor na vprašanje "Opredelite in na kratko navedite dvostranske ali večstranske pogodbe o naložbah, katerih pogodbenica je država, ter navedite, ali so v veljavi." zgoraj), nekoliko ne tako enotno določajo številne pravne kvalifikacije, ki jih mora tuji vlagatelj izpolnjevati, da mu je zagotovljena materialna zaščita. Medtem ko se za "vlagatelje" na splošno lahko štejejo tako fizične osebe kot tudi pravne osebe (tj. podjetja), dodatne zahteve vključujejo:
- Glavni kraj ustanovitve/poslovanja: v členu 1(3) vzorčnega dvostranskega sporazuma o investicijah je podjetje med drugim opredeljeno kot "ustanovljeno ali organizirano v skladu z veljavnim pravom pogodbenice". Zahteva glede sedeža je izrecno določena v več sklenjenih BIT (glej npr. člen 1(2) BIT Avstrija-Belorusija; člen 1(2)(b) BIT Avstrija-Argentina; itd.) V nekaterih primerih se lahko zahteva po sedežu nadomesti z ugotavljanjem (pre)prevladujočega vpliva nad vlagateljem, ki ga ima subjekt ene od pogodbenic (glej npr. člen 1(2)(c) avstrijsko-egiptovskega dvojnega investicijskega sporazuma; člen I(2) avstrijsko-kuvajtskega dvojnega investicijskega sporazuma; itd.)
- Opravljanje bistvenih poslovnih dejavnosti: v členu 1(3) vzorčnega BIT je nadalje navedeno, da mora podjetje "opravljati bistvene poslovne dejavnosti [v državi gostiteljici]". V skladu z zgoraj navedenim se številni dvostranski investicijski sporazumi sklicujejo na obveznost opravljanja dejanskih poslovnih dejavnosti (glej npr. člen 1(2)(b), dvostranski investicijski sporazum med Avstrijo in Čilom).
- Nedosledne kvalifikacije glede na pogodbenico: opazno število dvostranskih investicijskih sporazumov opredeljuje zahteve, povezane z opredelitvijo "vlagatelja", neodvisno za vsako pogodbenico (glej npr. člen I(2) dvostranskega investicijskega sporazuma Avstrija-Kuvajt).
- Zavrnitev ugodnosti: v skladu z vzorčnim dvostranskim investicijskim sporazumom številni sklenjeni dvostranski investicijski sporazumi izrecno zavračajo zaščito v primerih, ko zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene. Najboljši primer take določbe je v členu 10 avstrijsko-uzbekistanskega dvojnega investicijskega sporazuma, ki določa: Pogodbenica lahko vlagatelju druge pogodbenice in njegovim naložbam zavrne ugodnosti tega sporazuma, če so vlagatelji države nepogodbenice lastniki ali nadzorniki prvega navedenega vlagatelja in če ta vlagatelj nima bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju pogodbenice, v skladu s katere zakonodajo je ustanovljen ali organiziran".
Opredelitev pojma "naložba
Zaščitena "naložba" v skladu z vzorčnim dvostranskim sporazumom o investicijah vključuje vsa sredstva, ki so "v lasti ali pod neposrednim ali posrednim nadzorom" zaščitenega vlagatelja. Ta priznano krovna opredelitev je nekoliko omejena z dodatnimi premisleki, ki jih nalagajo veljavni dvostranski sporazumi o investicijah:
- Razlikovanje med neposrednimi in posrednimi naložbami: čeprav prevladujoče število sporazumov o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija (podrobno glej odgovor na vprašanje "Opredelite in na kratko navedite dvostranske ali večstranske sporazume o naložbah, katerih pogodbenica je država, ter navedite tudi, ali so veljavni." zgoraj), odobrava zaščito v obeh primerih, nekateri ne segajo tako daleč, da bi odobrili zaščito posrednih ali neprofitnih naložb (glej npr. člen 1(1), Avstrija-iran BIT).
- Teritorialna zahteva in zakonitost: naložbe so na splošno zaščitene, če so izvedene na ozemlju pogodbenice ter v skladu z zakoni in predpisi te pogodbenice (glej npr. člen 1(3), Avstrija-Malajzija BIT).
- Vprašanja retroaktivnega pokrivanja: velika večina sporazumov o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, zagotavlja zaščito naložbam, ki so bile opravljene na posebej določen datum (glej npr. člen 9, Avstrija-Rusija BIT), ali pa ne razlikujejo pri dodeljevanju zaščite naložbam, opravljenim pred datumom začetka veljavnosti sporazuma in po njem (glej npr. člen 24, Avstrija-Kuba BIT).
Zaščita
Kakšna vsebinska zaščita je običajno na voljo?
Pogodbe o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, na splošno določajo naslednje zaščite, ki so le izjemoma predmet zelo preglednih omejitev:
- poštena in pravična obravnava (FET);
- varstvo pred razlastitvijo (neposredno in posredno);
- zaščito po načelu države z največjimi ugodnostmi (MFN);
- varstvo pred diskriminacijo/nacionalno obravnavo;
- popolno zaščito in varnost ter krovno klavzulo.
Reševanje sporov
Katere so najpogosteje uporabljene možnosti reševanja sporov v naložbenih sporih med tujimi vlagatelji in vašo državo?
Avstrijski dvostranski investicijski sporazumi najpogosteje določajo institucionalno arbitražo ICSID ali ad hoc postopek UNCITRAL kot forum, ki se izbere za reševanje vseh sporov, ki izhajajo iz zadevnega dvostranskega investicijskega sporazuma. V nasprotju s prvim pa nekateri dvostranski investicijski sporazumi predvidevajo dodatno možnost arbitraže po pravilih Stockholmske trgovinske zbornice (glej npr. člen 7 dvostranskega investicijskega sporazuma med Avstrijo in Rusijo) ali po pravilih Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) (glej npr. člen 11 dvostranskega investicijskega sporazuma med Avstrijo in Kubo).
Zaupnost
Ali ima država uveljavljeno prakso zahteve po zaupnosti v investicijski arbitraži?
Ne velja (glej podroben odgovor na vprašanje "V koliko znanih arbitražnih postopkih na podlagi naložbenih pogodb je država sodelovala?" spodaj).
Zavarovanje
Ali ima država agencijo ali program za zavarovanje naložb?
Avstrijski vlagatelji lahko zahtevajo zavarovanje za naložbe v državah v razvoju v skladu s Konvencijo o ustanovitvi Večstranske agencije za jamstvo za naložbe. Avstrija je leta 1997 postala ena od 25 industrializiranih držav članic tega akta.
Avstrijski vlagatelji lahko poleg tega zaprosijo za zavarovanje tujih naložb pred političnim tveganjem. Jamstvo G4, ki ga zagotavlja Osterreichische Kontrollbank AG (OeKB), je na splošno namenjeno trgom zunaj EU in zunaj OECD. Priročen pregled storitev je na voljo pod: www.oekb.at/en/export-services/covering-and-financing-investments-and-participation/political-coverage-of-foreign-investments.html
ZGODOVINA INVESTICIJSKE ARBITRAŽE
Število arbitraž
V koliko znanih arbitražnih postopkov na podlagi sporazuma o naložbah je država sodelovala?
V času priprave tega poročila je bila Avstrija dejavno vključena v eno javno znano arbitražo med vlagatelji in državo: BV Belegging-Maatschappij "Far East" proti Republiki Avstriji (zadeva ICSID, št. ARB/15/32). Postopek se je začel julija 2015 na podlagi dvostranskega investicijskega sporazuma, ki ga je Avstrija leta 2002 sklenila z Malto (v veljavi od marca 2004). Vlagatelj, ki je vložil zahtevek, je s tem trdil, da je Avstrija:
- uvedla samovoljne, nerazumne ali diskriminatorne ukrepe;
- odrekla popolno zaščito in varnost;
- kršila veljavne prepovedi neposredne in posredne razlastitve ter
- zavrnila pošteno in pravično obravnavo.
Arbitražno sodišče je oktobra 2017 zavrnilo zahtevke iz razlogov pristojnosti po obravnavi točke, ki se je pojavila marca istega leta.
Industrije in sektorji
Ali se naložbene arbitraže, v katere je vpletena država, običajno nanašajo na določene industrije ali naložbene sektorje?
Se ne uporablja (glej podroben odgovor na vprašanje "V koliko znanih arbitraž o naložbenih pogodbah je bila država vključena?" zgoraj).
Izbira arbitra
Ali je država v preteklosti uporabljala privzete mehanizme za imenovanje arbitražnih sodišč ali je v preteklosti imenovala določene arbitre?
Se ne uporablja (glej podroben odgovor na vprašanje "V koliko znanih arbitražnih postopkov na podlagi naložbenih pogodb je država sodelovala?" zgoraj).
Obramba
Ali se država običajno brani pred naložbenimi zahtevki? Navedite podrobnosti o notranjem svetovalcu države za naložbene spore.
Se ne uporablja (glej podroben odgovor na vprašanje "V koliko znanih arbitražnih postopkov na podlagi naložbenih pogodb je država sodelovala?" zgoraj).
IZVRŠEVANJE ODLOČB PROTI DRŽAVI
Sporazumi o izvrševanju
Ali je država pogodbenica katerega koli mednarodnega sporazuma v zvezi z izvrševanjem, kot je Konvencija ZN o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb iz leta 1958?
Avstrija je postala pogodbenica Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) 2. maja 1961. Newyorška konvencija se za Avstrijo uporablja neomejeno, saj je bil prvotni pridržek o vzajemnosti leta 1988 umaknjen.
Upoštevanje arbitražne odločbe
Ali država običajno prostovoljno spoštuje arbitražne odločbe, izdane zoper njo?
Ne velja (glej podroben odgovor na vprašanje "V koliko znanih arbitražnih postopkih na podlagi pogodb o naložbah je država sodelovala?" zgoraj).
Neugodne odločbe
Če ne, ali se država zoper neugodne razsodbe pritoži na domača sodišča ali sodišča, kjer je bil sedež arbitraže?
Se ne uporablja (glej podroben odgovor na vprašanje "V koliko znanih arbitražnih postopkih na podlagi naložbenih pogodb je država sodelovala?" zgoraj).
Določbe, ki ovirajo izvrševanje
Navedite podrobnosti o vseh domačih pravnih določbah, ki lahko ovirajo izvrševanje arbitražnih odločb proti državi na njenem ozemlju.
Avstrijski zakonodajalci jasno razlikujejo med pravili o izvrševanju domačih (tj. izdanih v arbitražnih postopkih z dogovorjenim sedežem arbitraže v Avstriji) in tujih (tj. izdanih v arbitražnih postopkih z dogovorjenim sedežem arbitraže zunaj Avstrije) arbitražnih odločb.
V prvem primeru člen 1 avstrijskega zakona o izvršbi (EO) določa, da se lahko domače arbitražne odločbe, zoper katere ni pritožbe (vključno s poravnalnimi sporazumi), izvršijo neposredno, saj po svoji naravi podeljujejo izvršilne naslove.
V nasprotju z zgoraj navedenim naslov III EO (člen 403 in naslednji) zahteva formalno priznanje tujih arbitražnih odločb pred domačo izvršitvijo, razen če bi bilo treba odločbe izvršiti brez predhodne ločene razglasitve izvršljivosti na podlagi veljavnega mednarodnega sporazuma (npr. pogodbe z veljavno obveznostjo vzajemnosti pri priznavanju in izvrševanju) ali akta Evropske unije.
V skladu s členom IV(1)(a) Newyorške konvencije mora vložnik, ki zahteva priznanje arbitražne odločbe, predložiti izvirnik arbitražne odločbe (ali overjeno kopijo) in izvirnik arbitražnega sporazuma (ali overjeno kopijo). Člen 614(2) ZPO v zvezi s tem odločitev o tem, ali bo od vložnika zahteval predložitev ustreznega arbitražnega sporazuma (ali overjene kopije), prepušča sodniku. Ker kompe tentna okrožna sodišča preverjajo le izpolnjevanje formalnih zahtev, je bilo stališče avstrijskega vrhovnega sodišča glede tega bolj formalistično - zahtevajo preverjanje, ali je ime dolžnika, kot je navedeno v predlogu za dovolitev izvršbe, v skladu z imenom, navedenim v arbitražni odločbi.
Poleg navedenega lahko za arbitražno odločbo velja tudi člen 606 ZPO, ki zahteva, da je arbitražna odločba pisna in da jo podpišejo arbitri. Če se stranke ne dogovorijo, se lahko uporabijo dodatne formalne zahteve.
Avstrijska sodišča niso upravičena do vsebinske presoje arbitražne odločbe. Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe. Vendar je mogoče vložiti tožbo za razveljavitev arbitražne razsodbe (tako razsodbe o pristojnosti kot razsodbe o vsebini) iz zelo specifičnih, ozkih razlogov, in sicer
- arbitražno sodišče je sprejelo ali zavrnilo pristojnost, čeprav ni arbitražnega sporazuma ali veljavnega arbitražnega sporazuma;
- stranka ni bila sposobna skleniti arbitražnega sporazuma v skladu s pravom, ki se uporablja za to stranko;
- stranka ni mogla predstaviti svoje zadeve (npr. ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali arbitražnem postopku);
- arbitražna odločba se nanaša na zadevo, ki ni predvidena v arbitražnem sporazumu ali ne spada pod njegove pogoje, ali pa se nanaša na zadeve, ki presegajo zahtevano sodno varstvo v arbitraži; če take pomanjkljivosti zadevajo ločljiv del arbitražne odločbe, je treba tak del razveljaviti;
- sestava arbitražnega sodišča ni bila v skladu s členi 577 do 618 ZPO ali sporazumom strank;
- arbitražni postopek ni bil v skladu s temeljnimi načeli avstrijskega pravnega sistema (ordre public) ali pa arbitražna odločba ni v skladu z njimi; in
- če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka domačega sodišča v skladu s členom 530(1) ZPO.
Državam je priznana suverena imuniteta za tožbe le v obsegu njihove suverenosti. Imuniteta ne velja za ravnanja zasebne komercialne narave. Tuje premoženje v Avstriji je tako izvzeto iz izvršbe glede na njegov namen: če je namenjeno izključno zasebnim transakcijam, se lahko zaseže in postane predmet izvršbe; če pa je namenjeno izvajanju suverenih pooblastil (npr. naloge veleposlaništva), ni mogoče odrediti izvršilnih ukrepov. OGH je v ustrezni odločitvi o tem vprašanju sklenil (glej 3 Ob 18/12), da splošna imuniteta za državno premoženje ni predvidena, temveč je dolžnost zavezane države, da dokaže, da je pri prekinitvi izvršilnega postopka v skladu s členom 39 EO delovala s suverenimi pooblastili.
Ker ni poučne sodne prakse, je morda racionalno sklepati, da bi bil preboj korporativne tančice v zvezi z državnim premoženjem pravno dopusten, če so pravila o obsegu suverene imunitete dopolnjena z izpolnjevanjem veljavnih zakonodajnih zahtev o preboju korporativne tančice.
POSODOBITEV IN TRENDI
Ključni dogodki v zadnjem letu
Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšni novi trendi ali vroče teme?
V zvezi z zavezo Avstrije, da bo do 6. decembra 2019 "prekinila vse dvostranske pogodbe o naložbah, sklenjene med [državami članicami EU], z večstransko pogodbo ali, če je to obojestransko priznano kot primernejše, dvostransko", glej podrobneje odgovor na vprašanje "Kakšen je prevladujoči odnos do tujih naložb?" zgoraj.