Avstrija: Avstrija: avstrijsko vrhovno sodišče, pošten postopek in COVID-19: Vodenje virtualnih arbitražnih obravnav zaradi ugovorov strank
Avtor: Sharon Schmidt
V prelomni odločbi, sprejeti 23. julija 2020,1 avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof, OGH) je obravnaval veljavnost izvajanja arbitražnih obravnav prek elektronskih sredstev videokonference kljub nasprotovanju strank. Sodišče je odločilo, da so v okviru postopka ugovora obravnave na daljavo v arbitraži dopustne, če ne kršijo načel poštenega postopka, ki bi sicer omogočila upravičen ugovor arbitražnega sodišča.
Primer je pomemben iz več razlogov. Prvič, gre za prvo odločitev nacionalnega vrhovnega sodišča, ki je preučilo dopustnost videokonferenčnih obravnav na daljavo brez soglasja stranke. Poleg tega ponuja praktične smernice glede postopkovnih vprašanj in obravnava pomisleke v zvezi z učinkovitim preprečevanjem prirejanja prič med pridobivanjem dokazov na daljavo.
Dejstva
Ta zadeva se nanaša na ugovore, ki sta jih vložili toženi stranki v arbitraži s sedežem na Dunaju, ki jo vodi Dunajski mednarodni arbitražni center (VIAC). Po neuspešnem ugovoru toženih strank zoper odločitev arbitražnega sodišča, da izvede dokazno obravnavo prek videokonference, je bila zadeva predložena OGH.
Trditev izhaja iz razprav na marčevski konferenci o upravljanju zadeve, na kateri so stranke zavzele različna stališča glede vprašanja, ali naj se opravi zaslišanje2 na daljavo, saj je zaradi izbruha COVID-19 prišlo do omejitev mobilnosti. Sodišče je 08.04.2020 odločilo, da bodo obravnave potekale prek videokonference in da se bodo začele ob 15.00 po srednjeevropskem standardnem času, kot je bilo načrtovano.
Toženi stranki sta to odločitev izpodbijali zaradi postopkovne nepravilnosti, saj sta trdili, da je ravnanje sodišča povzročilo pristranskost, ki je imela za posledico nepravično in neenako obravnavo.
OGH je zavrnil trditve tožencev in menil, da mora domnevna kršitev za uspeh tožbe pomeniti resno ali trajno (ne)korist za stranko. Sodišče je nadalje poudarilo, da avstrijsko arbitražno pravo na splošno ne zavrača izvedbe obravnav na daljavo, in potrdilo, da imajo sodišča široko diskrecijsko pravico glede načina vodenja in organizacije takih postopkov.
Predložitve tožene stranke
Toženi stranki sta trdili, da je odločitev sodišča o videokonferenčnem zaslišanju pomenila kršitev temeljnih postopkovnih načel, in sicer pravice do dostopa do poštenega sojenja in pravice do izjave. Natančneje, trdili so, da:
- Toženi stranki nista bili dovolj obveščeni o datumu obravnave, saj je bila odločba o preložitvi obravnave izdana tri dni prej, zaradi česar nista imeli dovolj časa za ustrezno pripravo;
- Stranke niso bile obravnavane enako, saj sta imela odvetnik tožene stranke in ena od prič sedež v Los Angelesu (Kalifornija), zaradi česar se je zaslišanje začelo ob 6. uri zjutraj po pacifiškem standardnem času (v primerjavi s 15. uro po lokalnem času na Dunaju).
- Pravičnega sojenja ni bilo mogoče zagotoviti, ker niso bili sprejeti ustrezni ukrepi za:
- onemogočanje prirejanja priče (uporaba programske opreme WebEx, ki omogoča neopaženo prejemanje sporočil prek funkcije klepeta);
- Preverite, do katerih dokumentov bodo imele priče dostop;
- Zagotovite, da v sobi za priče ne bodo prisotne druge osebe.
Odločitev OGH
V svoji odločitvi je OGH obravnaval tri različne zadeve:
- Standard za izpodbijanje arbitrov;
- Zakonitost odločitev sodišča, da se obravnava ne preloži;
- Nepravično in neenako obravnavanje v zvezi z:
- Razlike v časovnih pasovih;
- Prirejanje prič.
V zvezi s prvim vprašanjem je OGH odločil, da je ugovor zoper arbitre uspešen le na podlagi dejstva, da zadevne okoliščine vzbujajo upravičen dvom o njihovi nepristranskosti ali neodvisnosti. Ta standard bi veljal tudi za ravnanje, ki ne ustreza kvalifikacijam, ki sta jih stranki vnaprej medsebojno določili. Postopkovne nepravilnosti, pomanjkljivosti ali napake arbitrov se tako ne bi štele za neprimerne ali predmet upravičenega izpodbijanja. Namesto tega morajo stranke izpolniti visok prag dokazovanja, da je zadevno ravnanje povzročilo škodljivo ali prednostno obravnavo stranke.
V zvezi z odločitvijo sodišča, da zaslišanje izvede na daljavo z uporabo videokonference, je OGH poudaril naslednje:
- Tehnologija videokonferenc se pogosto uporablja tako pred državnimi sodišči kot tudi v arbitražnih postopkih. Po izbruhu pandemije COVID-19 je bila potrjena kot učinkovito orodje za ohranjanje delovanja sodišč ne glede na ukrepe nacionalne varnosti in omejitve potovanj.
- Sodišče mora odobriti prošnjo za preložitev in ji ne more ugoditi. Stranke morajo razmisliti o možnosti, da bo njihova prošnja zavrnjena. V tem primeru sta bili toženi stranki ustrezno obveščeni o obravnavi, in sicer ko je bil objavljen datum obravnave (15. januar 2020), in ne na datum, ko je sodišče sporočilo svojo odločitev, da se obravnava ne preloži (8. april 2020).
- Člen 6 EKČP z uporabo videokonferenčne tehnologije ni bil kršen. V luči pandemije COVID-19 in skorajšnje ustavitve delovanja sodišč se je izkazala za učinkovito sredstvo za zagotovitev dostopa do sodnega varstva in pravice do zaslišanja.
V zvezi s tretjim ugovorom je OGH priznal, da bo zaradi razlike v časovnem pasu zaslišanje za nekatere udeležence potekalo zunaj rednega delovnega časa. Ker naj bi arbitražni sporazum upravljal VIAC, sta stranki kljub temu implicitno sprejeli slabosti, ki bi lahko nastale zaradi geografske oddaljenosti. Nazadnje je OGH dodal, da zgodnji začetek virtualnega postopka ne more odtehtati bremena, ki bi nastalo zaradi mednarodnega potovanja, potrebnega za osebno obravnavo.
V odgovor na pomisleke toženih strank glede zlorabe videokonferenc med zaslišanjem prič je OGH ugotovil, da je nevarnost prikrajšanja prič enako pogosta tudi pri osebnih zaslišanjih. V nasprotju z izpostavljenimi izzivi je Sodišče predlagalo načine, kako lahko uporaba tehnologije ponudi zaščitne mehanizme, ki lahko presegajo tiste, ki so na voljo med tradicionalnimi fizičnimi postopki. Ti vključujejo:
- beleženje dokazov, danih med zaslišanjem prič;
- Možnost, da zaslišano osebo pozorno opazujete od spredaj;
- Možnost, da se od prič zahteva, da gledajo neposredno v kamero in da so roke vidne na zaslonu ves čas preiskave (zmanjšanje tveganja branja sporočil prek funkcije klepeta);
- ogled sobe, v kateri sedi priča, da se zagotovi, da tretje osebe ne bodo vplivale nanjo.
Komentar:
Odločba OGH je precedens pri obravnavi vprašanja, ali in kako izvajati arbitražne obravnave na daljavo v okviru postopkov izpodbijanja. Čeprav je sodišče še posebej pomembno v času izrednih okoliščin, kot je bila pandemija COVID-19, se bo njegova utemeljitev in praktične smernice verjetno izkazalo za koristno referenčno točko, kako zagotoviti spoštovanje načel poštenega sojenja in učinkovit nadaljnji dostop do sodnega varstva v prihodnosti.
Opombe pod črto
1 Docket 18 ONc 3/20s.
2 Prvotni datum obravnave je bil 08.04.2020, prestavljen pa je bil na 15.04.2020.
Vsebina tega članka je namenjena splošnemu vodenju po tej temi. O svojih posebnih okoliščinah se morate posvetovati s strokovnjakom.