Arbitraža Avstrija 2021

ZAKONI IN INSTITUCIJE

Večstranske konvencije v zvezi z arbitražo

Ali je vaša jurisdikcija država pogodbenica Newyorške konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb? Od kdaj velja konvencija? Ali so bile dane izjave ali uradna obvestila v skladu s členi I, X in XI Konvencije? Katere druge večstranske konvencije v zvezi z mednarodno trgovinsko in naložbeno arbitražo je podpisala vaša država?

Avstrija je ratificirala naslednje večstranske konvencije v zvezi z arbitražo:

• Newyorško konvencijo z dne 31. julija 1961 (Avstrija je podala uradno obvestilo v skladu s členom I(3), v katerem navaja, da bo priznavala in izvrševala samo arbitražne odločbe, izdane v drugih državah pogodbenicah te konvencije);
• Protokol o arbitražnih klavzulah, Ženeva, 13. marec 1928;
• Konvencija o izvrševanju tujih arbitražnih odločb, Ženeva, 18. oktober 1930;
• Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži (in sporazum o njeni uporabi), 4. junij 1964, in
• Konvencijo o reševanju naložbenih sporov, 24. junij 1971.

Dvostranski sporazumi o naložbah

Ali obstajajo dvostranski sporazumi o naložbah z drugimi državami?

Avstrija je podpisala 69 dvostranskih sporazumov o naložbah, od katerih jih je ratificirala 62, in sicer z Albanijo, Alžirijo, Argentino, Armenijo, Azerbajdžanom, Bangladešem, Belorusijo, Belizejem, Bolivijo, Bosno, Bolgarijo, Čilom, Češko, Egiptom, Gvatemalo, Etiopijo, Gruzijo, Gvatemalo, Hongkongom, Indijo, Iranom, Madžarsko, Čilom, Kitajsko, Zelenortskimi otoki, Kubo, Estonijo, Etiopijo, Hrvaško, Jordanijo, Kazahstan, Kuvajt, Latvija, Libanon, Libija, Litva, Makedonija, Malezija, Malta, Mehika, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Maroko, Namibija, Oman, Paragvaj, Filipini, Poljska, Romunija, Rusija, Savdska Arabija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Južna Afrika, Južna Koreja, Tadžikistan, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Uzbekistan, Vietnam in Jemen.

Avstrija je tudi pogodbenica številnih drugih dvostranskih sporazumov, ki niso naložbeni sporazumi, predvsem s sosednjimi državami.

Domače arbitražno pravo

Kateri so glavni domači pravni viri v zvezi z domačimi in tujimi arbitražnimi postopki ter priznavanjem in izvrševanjem arbitražnih odločb?

Arbitražno pravo je vsebovano v členih od 577 do 618 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (CCP). Te določbe urejajo domače in mednarodne arbitražne postopke.

Priznavanje tujih arbitražnih odločb je urejeno v navedenih večstranskih in dvostranskih pogodbah. Postopke izvršbe ureja avstrijski zakon o izvršbi.

Domača arbitraža in UNCITRAL

Ali vaš domači zakon o arbitraži temelji na vzorčnem zakonu UNCITRAL? Katere so glavne razlike med vašim domačim zakonom o arbitraži in vzorčnim zakonom UNCITRAL?

Tako kot v večini držav tudi pri nas zakon ne odraža vseh vidikov vzorčnega zakona UNCITRAL. Vendar so bile uvedene glavne značilnosti.

Za razliko od vzorčnega zakona UNCITRAL avstrijski zakon ne razlikuje med domačimi in mednarodnimi arbitražami ter med komercialnimi in nekomercialnimi arbitražami. Zato se za zadeve, povezane z zaposlovanjem in potrošništvom, uporabljajo posebna pravila.

Obvezne določbe

Katere so obvezne določbe domačega arbitražnega prava o postopku, od katerih stranke ne smejo odstopati?

Stranke se lahko prosto dogovorijo o pravilih postopka (npr. s sklicevanjem na posebna arbitražna pravila) v okviru obveznih določb ZPP. Če se stranke niso dogovorile o nobenem sklopu pravil ali so določile svoja pravila, mora arbitražni senat ob upoštevanju obveznih določb ZPP voditi arbitražo na način, ki se mu zdi primeren. Obvezna pravila arbitražnega postopka vključujejo, da morajo biti in ostati arbitri nepristranski in neodvisni. Razkriti morajo vse okoliščine, ki bi lahko povzročile dvom o njihovi nepristranskosti ali neodvisnosti. Stranke imajo pravico do poštene in enake obravnave ter do predstavitve svoje zadeve. Nadaljnja obvezna pravila se nanašajo na arbitražno odločbo, ki mora biti pisna, in na razloge, na podlagi katerih se lahko odločba izpodbija.

Materialno pravo

Ali je v vašem nacionalnem arbitražnem pravu kakšno pravilo, ki arbitražnemu sodišču daje smernice glede tega, katero materialno pravo naj uporabi za vsebino spora?

Arbitražni senat mora uporabiti materialno pravo, ki sta ga izbrali stranki, v nasprotnem primeru pa mora uporabiti pravo, ki se mu zdi primerno. Odločitev na podlagi pravičnosti je dovoljena le, če sta se stranki izrecno dogovorili za odločitev na podlagi pravičnosti (člen 603 ZPP).

Arbitražne institucije

Katere so najpomembnejše arbitražne institucije v vaši jurisdikciji?

Dunajski mednarodni arbitražni center (VIAC) (www.viac.eu) vodi mednarodne arbitražne postopke v skladu s svojimi Pravili za arbitražo in poravnavo (2013) (Dunajska pravila). Honorarji za arbitre se izračunajo na podlagi spornega zneska. Glede kraja in jezika arbitraže ni omejitev.

Dunajska blagovna borza pri Dunajski borzi ima svoje arbitražno sodišče in svojo priporočeno arbitražno klavzulo.

Nekatera strokovna telesa in zbornice določajo svoja pravila ali vodijo arbitražne postopke ali oboje.

Mednarodna gospodarska zbornica je neposredno prisotna prek svojega avstrijskega nacionalnega odbora.

ARBITRAŽNI SPORAZUM

Arbitražnost

Ali obstajajo kakšne vrste sporov, ki niso arbitražni?

Načeloma je vsak premoženjskopravni zahtevek arbitrabilen. Nelastniški zahtevki so še vedno arbitrabilni, če zakon dopušča, da spor rešujejo stranke.

Obstajajo nekatere izjeme na področju družinskega prava ali zadružnega lastništva stanovanj.

Potrošniške in delovnopravne zadeve so arbitražne le, če stranke sklenejo arbitražni sporazum po nastanku spora.

Zahteve

Katere so formalne in druge zahteve za arbitražni sporazum?

Arbitražni sporazum mora:

• zadostno opredeliti stranke (te morajo biti vsaj določljive);
• zadostno opredeliti predmet spora v zvezi z opredeljenim pravnim razmerjem (ta mora biti vsaj določljiv in je lahko omejen na določene spore ali pa vključuje vse spore);
• zadostno opredeliti namen strank, da o sporu odloča arbitraža, in s tem izključiti pristojnost državnih sodišč; in
• biti vsebovana v pisnem dokumentu, ki ga podpišeta stranki, ali v telefaksih, elektronskih sporočilih ali drugih sporočilih, ki si jih izmenjata stranki in ki ohranjajo dokaz o pogodbi.

Zadostuje jasno sklicevanje na splošne pogoje, ki vsebujejo arbitražno klavzulo.

Izvršljivost

V katerih okoliščinah arbitražni sporazum ni več izvršljiv?

Arbitražne sporazume in klavzule je mogoče izpodbijati v skladu s splošnimi načeli pogodbenega prava, zlasti zaradi napake, prevare ali prisile ali pravne nesposobnosti. Obstaja polemika o tem, ali je treba tako izpodbijanje vložiti pred arbitražnim sodiščem ali pred sodiščem. Če stranki pogodbe, ki vsebuje arbitražno klavzulo, odstopita od pogodbe, se šteje, da arbitražna klavzula ni več izvršljiva, razen če sta se stranki izrecno dogovorili o nadaljevanju veljavnosti arbitražne klavzule. V primeru insolventnosti ali smrti arbitražni sporazum na splošno zavezuje stečajnega upravitelja ali pravnega naslednika. Arbitražni sporazum ni več izvršljiv, če je arbitražno sodišče izdalo odločbo o vsebini zadeve ali če je sodišče izdalo pravnomočno sodbo o vsebini zadeve in odločitev zajema vse zadeve, za katere je bila dogovorjena arbitraža.

Ločljivost

Ali obstajajo določbe o ločljivosti arbitražnih sporazumov od glavne pogodbe?

V skladu z vzorčnim zakonom UNCITRAL je ločljivost arbitražnega sporazuma od glavnega sporazuma veljavno pravno pravilo. Po avstrijskem pravu takšna ločljivost izhaja iz namere strank.

Tretje osebe - zavezane z arbitražnim sporazumom

V katerih primerih lahko arbitražni sporazum zavezuje tretje osebe ali nepodpisnike?

Načeloma je arbitražni sporazum zavezujoč samo za stranke arbitražnega sporazuma. Sodišča nerada zavezujejo tretje osebe arbitražnemu sporazumu. Zato se pojmi, kot sta prebijanje tančice podjetja in skupine podjetij, običajno ne uporabljajo.

Vendar pa pravnega naslednika zavezuje arbitražni sporazum, ki ga je sklenil njegov predhodnik. To velja tudi za stečajnega upravitelja in dediča umrle osebe.

Tretje osebe - udeležba

Ali vaša nacionalna zakonodaja o arbitraži vsebuje kakšne določbe v zvezi z udeležbo tretjih oseb v arbitraži, kot sta pridružitev ali obvestilo tretji osebi?

Običajno je za vključitev tretje osebe v arbitražo potrebno ustrezno soglasje strank, ki je lahko izrecno ali implicitno (npr. s sklicevanjem na arbitražna pravila, ki predvidevajo vključitev). Soglasje se lahko da ob vložitvi zahteve za pridružitev ali v zgodnejši fazi same pogodbe. Po zakonu se to vprašanje večinoma obravnava v okviru intervencije tretje osebe, ki ima interes v arbitraži. V tem primeru se trdi, da mora biti takšna tretja oseba, ki vstopi v postopek, stranka arbitražnega sporazuma ali se kako drugače podrediti pristojnosti arbitražnega sodišča in da se morajo vse stranke, vključno z intervenientom, strinjati z intervencijo.

Vrhovno sodišče je odločilo, da bi pridružitev tretje osebe arbitražnemu postopku proti njeni volji ali razširitev zavezujočega učinka arbitražne odločbe na tretjo osebo kršila člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, če tretji osebi ne bi bile zagotovljene enake pravice kot strankam (npr. pravica do izjave).

Skupine družb

Ali sodišča in arbitražni tribunali v vaši jurisdikciji v skladu z doktrino "skupine podjetij" razširijo arbitražni sporazum na matične ali hčerinske družbe, ki niso podpisnice družbe podpisnice, če je bila ta družba kakor koli vključena v sklenitev, izvajanje ali prenehanje sporne pogodbe?

Avstrijsko pravo ne priznava doktrine skupine družb.

Večstranski arbitražni sporazumi

Katere so zahteve za veljavni večstranski arbitražni sporazum?

Večstranski arbitražni sporazumi se lahko sklenejo pod enakimi formalnimi zahtevami kot arbitražni sporazumi.

Konsolidacija

Ali lahko arbitražno sodišče v vaši jurisdikciji združi ločene arbitražne postopke? V katerih okoliščinah?

Avstrijsko pravo izrecno ne ureja konsolidacije arbitražnih postopkov. V doktrini pa se trdi, da je dovoljena, če se stranke in arbitri strinjajo.

USTANOVITEV ARBITRAŽNEGA SODIŠČA

Upravičenost arbitrov

Ali obstajajo kakšne omejitve glede tega, kdo lahko deluje kot arbiter? Ali bi sodišča v vaši jurisdikciji priznala kakršno koli pogodbeno določeno zahtevo za arbitre na podlagi narodnosti, vere ali spola?

Za arbitre so lahko imenovane samo fizične osebe. Zakon ne določa nobenih posebnih kvalifikacij, vendar se lahko stranke dogovorijo o takšnih zahtevah. Aktivni sodniki v skladu s statutom, ki ureja njihov poklic, ne smejo delovati kot arbitri.

Ozadje arbitrov

Kdo v vaši jurisdikciji redno deluje kot arbiter?

Ne glede na to, ali jih imenuje organ za imenovanja ali jih imenujejo stranke, se lahko od arbitrov zahteva, da imajo določene izkušnje in predznanje v zvezi s konkretnim obravnavanim sporom. Takšne zahteve lahko vključujejo strokovno usposobljenost na določenem področju, pravno znanje, tehnično znanje, znanje jezikov ali pripadnost določeni narodnosti.

Mnogi arbitri so odvetniki v zasebni praksi, drugi so akademiki. V nekaj sporih, ki zadevajo predvsem tehnična vprašanja, so člani senata tudi tehniki in pravniki.

Kvalifikacijske zahteve se lahko vključijo v arbitražni sporazum, kar zahteva veliko previdnost, saj lahko povzroči ovire v postopku imenovanja (tj. spor o tem, ali so dogovorjene zahteve izpolnjene).

Privzeto imenovanje arbitrov

Kakšen je privzeti mehanizem za imenovanje arbitrov, če se stranki predhodno ne dogovorita?

Sodišča so pristojna za potrebna privzeta imenovanja, če se stranki ne dogovorita o drugem postopku in če ena stranka ne imenuje arbitra; če se stranki ne moreta dogovoriti o edinem arbitru ali če arbitri ne imenujejo svojega predsednika.

Izpodbijanje in zamenjava arbitrov

20 Iz kakšnih razlogov in kako je mogoče arbitra izpodbijati in zamenjati? Prosimo, razpravljajte zlasti o razlogih za izpodbijanje in zamenjavo ter o postopku, vključno z izpodbijanjem na sodišču. Ali obstaja težnja po uporabi smernic IBA o navzkrižju interesov v mednarodni arbitraži ali po iskanju smernic iz teh smernic?

Izpodbijanje arbitrov

Arbitra je mogoče izpodbijati le, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti, ali če nima kvalifikacij, o katerih sta se dogovorili stranki. Stranka, ki je imenovala arbitra, se pri svojem ugovoru ne more sklicevati na okoliščine, ki so ji bile znane v času imenovanja (člen 588 ZPP).

Odvzem arbitrov

Arbiter je lahko odstavljen, če ni sposoben opravljati svojih nalog ali če jih ne opravi v ustreznem roku (člen 590 ZPP).

Arbitri so lahko odstavljeni z ugovorom ali s prenehanjem mandata. V obeh primerih na koncu odloča sodišče na zahtevo ene od strank. Če pride do predčasnega prenehanja mandata arbitra, je treba nadomestnega arbitra imenovati na enak način, kot je bil imenovan zamenjani arbiter.

Vrhovno sodišče se je v nedavni zadevi ukvarjalo z razlogi za izpodbijanje in analiziralo nasprotujoča si stališča znanstvenikov o tem, ali in v kakšnem obsegu bi bilo treba dovoliti izpodbijanje po končni razsodbi. V svoji analizi je sodišče navedlo tudi smernice IBA in se nanje oprlo.

Odnos med strankami in arbitri

Kakšno je razmerje med strankami in arbitri? Prosimo, pojasnite pogodbeno razmerje med strankami in arbitri, nevtralnost arbitrov, imenovanih s strani strank, plačilo in stroške arbitrov.

Pri ad hoc arbitraži je treba skleniti sporazum o arbitrih, ki ureja njihove pravice in dolžnosti. Ta pogodba bi morala vključevati ureditev honorarjev (npr. s sklicevanjem na uradno tarifo sodnih taks, urne postavke ali kako drugače) in pravico arbitrov do povračila njihovih stroškov. Njihove dolžnosti vključujejo vodenje postopka ter pripravo in podpis arbitražne odločbe.

Naloge arbitrov

Katere so dolžnosti arbitrov glede razkritja nepristranskosti in neodvisnosti v celotnem arbitražnem postopku?

V skladu s členom 588 ZPP mora arbiter v kateri koli fazi postopka razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti ali ki so v nasprotju z dogovorom strank. Neodvisnost je opredeljena z odsotnostjo tesnih finančnih ali drugih povezav med arbitrom in katero koli od strank. Nepristranskost je tesno povezana z neodvisnostjo, vendar se nanaša na arbitrovo držo. Arbitra je mogoče uspešno izpodbijati, če je mogoče ugotoviti objektivno utemeljen dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti.

Imuniteta arbitrov pred odgovornostjo

V kolikšni meri so arbitri imuni pred odgovornostjo za svoje ravnanje med arbitražo?

Če je arbiter sprejel svoje imenovanje, nato pa svojih nalog ne želi opraviti pravočasno ali jih sploh ne želi opraviti, je lahko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi zamude (594. člen ZPP). Če je bila arbitražna odločba razveljavljena v poznejšem sodnem postopku in je arbiter na nezakonit in malomaren način povzročil škodo strankam, je lahko odgovoren. Arbitražni sporazumi in pravila arbitraže arbitražnih institucij pogosto vsebujejo izključitve odgovornosti.

PRISTOJNOST IN PRISTOJNOST ARBITRAŽNEGA SODIŠČA

Sodni postopki, ki so v nasprotju z arbitražnimi sporazumi

Kakšen je postopek za spore o pristojnosti, če se sodni postopek začne kljub obstoječemu arbitražnemu sporazumu, in kakšni so roki za ugovore glede pristojnosti?

Zakon ne vsebuje izrecnih pravil o pravnih sredstvih, ki so na voljo, če se sodni postopek začne v nasprotju z arbitražnim sporazumom ali če se arbitraža začne v nasprotju s klavzulo o pristojnosti (razen negativne odločitve o stroških v postopku, ki se sploh ne bi smel začeti).

Če stranka vloži tožbo pri sodišču, čeprav je zadeva predmet arbitražnega sporazuma, mora tožena stranka vložiti ugovor pristojnosti sodišča, preden se opredeli do same zadeve, in sicer na prvi obravnavi ali v odgovoru na tožbo. Sodišče mora take zahtevke praviloma zavrniti, če je toženec pravočasno ugovarjal pristojnosti sodišča. Sodišče zahtevka ne sme zavrniti, če ugotovi, da arbitražni sporazum ne obstaja, je neveljaven ali neizvedljiv.

Pristojnost arbitražnega sodišča

25 Kakšen je postopek za spore o pristojnosti arbitražnega sodišča po začetku arbitražnega postopka in kakšni so roki za ugovor pristojnosti?

Arbitražni senat lahko o svoji pristojnosti odloči v ločeni razsodbi ali v končni razsodbi o glavni stvari. Stranka, ki želi izpodbijati pristojnost arbitražnega sodišča, mora ta ugovor vložiti najpozneje v prvi vlogi v zadevi. Imenovanje arbitra ali sodelovanje stranke v postopku imenovanja stranki ne preprečuje, da bi vložila ugovor pristojnosti. Pozno vloženega ugovora ni mogoče upoštevati, razen če razsodišče meni, da je zamuda upravičena, in ugovor sprejme. O vprašanjih pristojnosti lahko odločajo tako sodišča kot arbitražni senati.

ARBITRAŽNI POSTOPEK

Kraj in jezik arbitraže ter izbira prava

Kateri je privzeti mehanizem za kraj arbitraže in jezik arbitražnega postopka, če se stranki predhodno ne dogovorita? Kako se določi materialno pravo v sporu?

Če se stranki nista dogovorili o kraju arbitraže in jeziku arbitražnega postopka, je določitev ustreznega kraja in jezika v pristojnosti arbitražnega sodišča. V skladu s členom 604 ZPP lahko stranki prosto izbereta materialno pravo. Če takega dogovora ni, je v pristojnosti arbitražnega sodišča, da izbere pravo, ki se mu zdi primerno. Sodišče ne sme odločati ex aequo et bono, razen če sta stranki dali ustrezno pooblastilo.

Začetek arbitraže

Kako se začne arbitražni postopek?

V skladu z zakonskim pravom mora tožnik vložiti tožbo, v kateri navede dejstva, na katera se namerava sklicevati, in svoje zahteve za sodno varstvo. Tožbo je treba vložiti v roku, o katerem sta se stranki dogovorili ali ki ga določi arbitražno sodišče. Tožnik lahko takrat predloži ustrezne dokaze. Toženec nato predloži svoj odgovor na tožbo.

V skladu z dunajskimi pravili mora tožnik tožbo predložiti sekretariatu VIAC. Izjava mora vsebovati naslednje informacije:

• polna imena, naslove in druge kontaktne podatke strank;
• navedbo dejstev in posebno zahtevo za sodno varstvo;
• če zahtevana pomoč ni izključno za določen denarni znesek, denarno vrednost vsakega posameznega zahtevka v času predložitve izjave o zahtevku;
• podatke o številu arbitrov;
• imenovanje arbitra, če je bil dogovorjen ali zahtevan senat treh arbitrov, ali zahtevo za imenovanje arbitra; in
• podatke o arbitražnem sporazumu in njegovi vsebini.

Zaslišanje

Ali je potrebna obravnava in katera pravila se uporabljajo?

Ustna obravnava se opravi na zahtevo ene od strank ali če arbitražni senat meni, da je to potrebno (člen 598 ZPP in člen 30 Dunajskih pravil).

Dokazi

Katera pravila zavezujejo arbitražno sodišče pri ugotavljanju dejstev v zadevi? Katere vrste dokazov so dopustne in kako poteka pridobivanje dokazov?

Zakonsko pravo ne vsebuje posebnih pravil o izvajanju dokazov v arbitražnem postopku. Arbitražni senat zavezujejo pravila o dokazih, o katerih sta se morda dogovorili stranki. Če takšnih pravil ni, lahko arbitražni senat dokaze pridobiva in vrednoti po lastni presoji (člen 599 ZPP). Arbitražno sodišče je pristojno imenovati izvedence (in od strank zahtevati, da izvedencem posredujejo vse pomembne informacije ali predložijo ali omogočijo dostop do vseh pomembnih dokumentov, blaga ali drugega premoženja za pregled), zaslišati priče, stranke ali uradnike strank. Vendar pa arbitražni senati nimajo pristojnosti, da bi prisilili stranke ali priče k navzočnosti.

V praksi stranke pogosto pooblastijo arbitražne senate, da se za smernice sklicujejo na Pravila IBA o pridobivanju dokazov (Pravila IBA). Če se sklicujejo na pravila, kot so pravila IBA, ali se o njih dogovorijo, je obseg razkritja pogosto širši od razkritja v sodnem postopku (ki je po avstrijskem pravu precej omejeno). Arbitražno sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s predloženimi dokazi in izidom dokaznega postopka ter o njih podajo pripombe (člen 599 ZPP).

Vključevanje sodišča

V katerih primerih lahko arbitražno sodišče zaprosi za pomoč sodišča in v katerih primerih lahko sodišča posredujejo?

Arbitražni senat lahko zaprosi sodišče za pomoč pri:

• izvršitev začasnega ukrepa ali ukrepa zavarovanja, ki ga je izdalo arbitražno sodišče (člen 593 ZPP); ali
• izvede sodna dejanja, kadar arbitražni senat za to ni pooblaščen (prisilitev prič, zaslišanje prič pod prisego in odreditev razkritja dokumentov), vključno s prošnjo tujim sodiščem in organom za izvedbo takih dejanj (člen 602 ZPP).

Sodišče lahko posreduje v arbitraži le, če je to izrecno določeno v ZPP. Sodišče lahko (ali mora) zlasti:

• odobriti začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja (člen 585 ZPP);
• imenovati arbitre (člen 587 ZPP) in
• odločati o izločitvi arbitra, če:

Zaupnost:

Ali je zagotovljena zaupnost?

ZPP izrecno ne določa zaupnosti arbitraže, vendar se lahko stranki o zaupnosti dogovorita. Poleg tega lahko stranka v sodnih postopkih za razveljavitev arbitražne odločbe in v tožbah za ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe ali v zadevah, ki jih urejajo členi od 586 do 591 ZPP (npr. izločitev arbitrov), od sodišča zahteva, naj iz obravnave izključi javnost, če lahko stranka dokaže upravičen interes za izključitev javnosti.

ZAČASNI UKREPI IN POOBLASTILA ZA IZREKANJE SANKCIJ

Začasni ukrepi sodišč

Katere začasne ukrepe lahko odredijo sodišča pred začetkom arbitražnega postopka in po njem?

Za izdajo začasnih ukrepov v podporo arbitražnemu postopku sta pristojna tako pristojno sodišče kot arbitražni senat. Stranke lahko izključijo pristojnost arbitražnega sodišča za začasne ukrepe, ne morejo pa izključiti pristojnosti sodišča glede začasnih ukrepov. Izvrševanje začasnih ukrepov je v izključni pristojnosti sodišč.

V podporo denarnim zahtevkom lahko sodišče odobri začasne ukrepe, če obstaja razlog za domnevo, da bi dolžnik s poškodovanjem, uničenjem, skrivanjem ali odnašanjem svojega premoženja (vključno s škodljivimi pogodbenimi določili) preprečil ali oviral izvršitev poznejše odločbe.

Na voljo so naslednja pravna sredstva:

• izročitev denarja ali premičnin v sodno hrambo;
• prepoved odtujitve ali zastavitve premičnin;
• odredba o zasegu dolžnikovih terjatev (vključno z bančnimi računi);
• upravljanje nepremičnin in
• prepoved odtujitve ali zastavitve nepremičnine, ki jo je treba vpisati v zemljiško knjigo.

V podporo nedenarnim zahtevkom lahko sodišče izda začasna pravna sredstva, podobna zgoraj navedenim v zvezi z denarnimi zahtevki. Odredbe o preiskavi v civilnih zadevah niso na voljo.

Sodne odredbe, ki jih izda tuje arbitražno sodišče (člen 593 ZPP) ali tuje sodišče, se lahko pod določenimi pogoji izvršijo v Avstriji. Vendar morajo biti ukrepi za izvršbo združljivi z avstrijskim pravom.

Začasni ukrepi, ki jih sprejme arbiter za nujne primere

Ali vaš domači zakon o arbitraži ali pravila zgoraj omenjenih domačih arbitražnih institucij predvidevajo nujnega arbitra pred konstituiranjem arbitražnega sodišča?

Državno pravo ne predvideva arbitra za nujne primere.

Začasni ukrepi arbitražnega sodišča

Katere začasne ukrepe lahko odredi arbitražni senat po svoji ustanovitvi? V katerih primerih lahko arbitražni senat odredi zavarovanje stroškov?

Arbitražni senat ima široka pooblastila, da na zahtevo ene od strank odredi začasne ukrepe, če meni, da je to potrebno za zagotovitev izvršitve zahtevka ali preprečitev nepopravljive škode. V nasprotju z začasnimi sredstvi, ki so na voljo v sodnih postopkih, arbitražni senat ni omejen na vrsto naštetih pravnih sredstev. Vendar morajo biti pravna sredstva združljiva z izvršilnim pravom, da bi se izognili težavam v fazi izvršbe. Zakonsko pravo ne določa varščine za stroške v arbitražnem postopku.

Pristojnosti arbitražnega sodišča za sankcioniranje

Ali je arbitražni senat v skladu z vašim domačim zakonom o arbitraži ali pravili zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij pristojen, da odredi sankcije zoper stranke ali njihove odvetnike, ki v arbitraži uporabljajo "gverilsko taktiko"? Ali lahko arbitražno sodišče ali domače arbitražne institucije naložijo sankcije odvetniku?

Arbitražna sodišča imajo široko diskrecijsko pravico, da odredijo začasne ukrepe kot način za obravnavo gverilske taktike. V skrajnih primerih lahko prekinejo postopek ali celo s predsodkom zavrnejo arbitražo kot sankcijo za namerno napačno ravnanje stranke ali njenega svetovalca.

Arbitražna sodišča lahko odredijo tudi varščino za kritje stroškov.

Poleg tega je splošno sprejeta možnost, da lahko arbitri negativno sklepajo na podlagi tega, da stranka ne izpolni zahtev arbitražnega sodišča. Če na primer stranka zavrne predložitev dokumentov, lahko arbitražno sodišče domneva, da dokumenti vsebujejo informacije, ki bi ogrozile stališče stranke.

Drug precej učinkovit ukrep za urejanje nepravilnega ravnanja stranke je dodelitev stroškov v končni razsodbi.

Avstrijske odvetnike zavezujejo pravila poklicne etike, kadar delujejo kot svetovalci v arbitražah (ne glede na to, ali potekajo v Avstriji ali v tujini). Za tuje odvetnike v arbitražah, ki potekajo v Avstriji, avstrijska pravila poklicne etike niso zavezujoča.

NAGRADE

Odločitve arbitražnega sodišča

Če ni dogovora strank, ali zadostuje, da odločitve arbitražnega sodišča sprejme večina vseh njegovih članov, ali je potrebno soglasno glasovanje? Kakšne so posledice za arbitražno odločbo, če arbiter ne soglaša z njo?

Če se stranke ne dogovorijo drugače, za veljavnost arbitražne odločbe zadostuje, če jo je izdala in podpisala večina arbitrov. Večina mora biti izračunana na podlagi vseh imenovanih arbitrov in ne le prisotnih. Če namerava arbitražni senat odločati o arbitražni odločbi, ne da bi bili prisotni vsi njegovi člani, mora o svoji nameri vnaprej obvestiti stranke (604. člen ZPP).

Arbitražna odločba, ki jo podpiše večina arbitrov, ima enako pravno vrednost kot soglasna odločba.

Avstrijske odvetnike pri opravljanju funkcije svetovalca v arbitražah (ne glede na to, ali potekajo v Avstriji ali v tujini) zavezujejo pravila poklicne etike. Za tuje odvetnike v arbitražah, ki potekajo v Avstriji, avstrijska pravila poklicne etike niso zavezujoča.

Odklonilna mnenja

Kako vaše domače arbitražno pravo obravnava odklonilna mnenja?

Zakonsko pravo ne govori o odklonilnih mnenjih. Obstaja polemika o tem, ali so dopustna v arbitražnih postopkih.

V nedavni zadevi v zvezi z izvršitvijo tuje arbitražne odločbe je vrhovno sodišče navedlo, da zahteva, da se odklonilno mnenje priloži odločbi arbitražnega sodišča (taka zahteva je bila vsebovana v veljavnih pravilih arbitraže), ni stroga zahteva po izvršilnem pravu.

Avstrijske odvetnike zavezujejo pravila poklicne etike, kadar delujejo kot svetovalci v arbitražah (ne glede na to, ali potekajo v Avstriji ali v tujini). Tujih odvetnikov v arbitražah, ki potekajo v Avstriji, avstrijska pravila poklicne etike ne zavezujejo.

Zahteve glede oblike in vsebine

Kakšne so zahteve glede oblike in vsebine arbitražne odločbe?

Arbitražno odločbo je treba izdati v pisni obliki, podpisati pa jo mora arbiter ali arbitri. Če se stranke ne dogovorijo drugače, zadostuje podpis večine arbitrov. V tem primeru je treba pojasniti razlog, zakaj nekateri arbitri niso podpisali.

Razen če se stranki ne dogovorita drugače, je treba v razsodbi navesti tudi pravno utemeljitev, na kateri temelji, ter navesti dan in kraj, kjer je bila izdana.

Na zahtevo katere koli stranke arbitraže mora arbitražna odločba vsebovati potrditev njene izvršljivosti.

Rok za izdajo arbitražne odločbe

Ali mora biti arbitražna odločba izdana v določenem roku v skladu z vašim domačim arbitražnim pravom ali pravili zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij?

Državno pravo ne določa posebnega roka, v katerem mora biti arbitražna odločba izdana.

Datum izdaje arbitražne odločbe

40 Za katere roke je odločilen datum izdaje arbitražne odločbe in za katere roke je odločilen datum vročitve arbitražne odločbe?

V skladu z državnim pravom je datum izročitve arbitražne odločbe pomemben tako za zahtevek pri arbitražnem sodišču za popravek ali razlago arbitražne odločbe ali oboje ali za izdajo dodatne arbitražne odločbe (glej vprašanje 45) kot za izpodbijanje arbitražne odločbe pred sodišči (glej vprašanje 46). Če arbitražno sodišče samo popravi arbitražno odločbo, začne rok štirih tednov za tak popravek teči od datuma arbitražne odločbe (člen 610(4) ZPP).

Vrste razsodb

41 Katere vrste arbitražnih odločb so možne in katere vrste pravnih sredstev lahko arbitražno sodišče odobri?

V arbitražnem pravu so običajne naslednje vrste arbitražnih odločb:

• razsodba o pristojnosti;
• začasna razsodba;
• delna razsodba;
• končna razsodba;
• odločitev o stroških in
• odločba o spremembi.

Zaključek postopka

Na kakšen drug način razen z odločbo se lahko postopek konča?

Arbitražni postopek se lahko konča:

• če tožeča stranka umakne zahtevek;
• če tožnik ne predloži tožbe v roku, ki ga določi arbitražno sodišče (člena 597 in 600 ZPP);
• z medsebojnim soglasjem strank, s poravnavo (člen 605 ZPP); in
• če je nadaljevanje postopka postalo neizvedljivo (člen 608(2)(4) ZPP).

Za takšen zaključek postopka ni formalnih zahtev.

Razdelitev in izterjava stroškov

Kako se stroški arbitražnega postopka razdelijo v arbitražnih odločbah? Katere stroške je mogoče izterjati?

V zvezi s stroški imajo arbitraže širšo diskrecijsko pravico in so na splošno bolj liberalne kot sodišča. Arbitražnemu sodišču je pri dodelitvi stroškov zagotovljena diskrecijska pravica, vendar mora upoštevati okoliščine zadeve, zlasti izid postopka. Praviloma stroški sledijo dogodku in jih krije stranka, ki v postopku ni uspela, vendar lahko arbitražno sodišče pride tudi do drugačnih zaključkov, če je to primerno glede na okoliščine primera.

Kadar se stroški ne pobotajo med seboj, mora arbitražno sodišče, kolikor je mogoče, hkrati z odločitvijo o odgovornosti za stroške določiti tudi znesek stroškov, ki se povrnejo.

Na splošno se lahko povrnejo tudi odvetniški stroški, izračunani na podlagi urnih postavk.

Za takšno prenehanje ni formalnih zahtev.

Obresti

Ali se lahko dodelijo obresti za glavne zahtevke in stroške ter po kakšni obrestni meri?

Arbitražno sodišče bi v večini primerov prisodilo obresti za glavnico zahtevka, če to dovoljuje veljavno materialno pravo. V skladu z zakonom so zakonske obresti za civilnopravne zahtevke 4-odstotne. Če sta obe stranki podjetnika in je zamuda očitana, bi veljala spremenljiva obrestna mera, ki jo vsakih šest mesecev objavi avstrijska nacionalna banka. Trenutno znaša 8,58 odstotka. Za menice velja 6-odstotna obrestna mera.

Razdelitev in izterjava stroškov v arbitražnih postopkih sta urejeni v 609. členu ZPO. Vendar pa ni določbe o tem, ali se za stroške lahko priznajo obresti, zato je to odvisno od presoje arbitražnega sodišča.

Na splošno je mogoče izterjati tudi odvetniške stroške, izračunane na podlagi urnih postavk.

Za takšno prenehanje ni nobenih formalnih zahtev.

POSTOPKI PO IZDAJI ARBITRAŽNE ODLOČBE

Razlaga in popravek razsodbe

Ali je arbitražno sodišče pristojno za popravek ali razlago arbitražne odločbe na lastno pobudo ali na pobudo strank? Kateri roki veljajo?

Stranke lahko pri arbitražnem sodišču vložijo zahtevo za popravek (računskih, tipkarskih ali pisarniških napak), razlago ali izdajo dodatne razsodbe (če arbitražno sodišče ni obravnavalo vseh zahtevkov, ki so mu bili predloženi v arbitražnem postopku). Rok za to zahtevo je štiri tedne od vročitve arbitražne odločbe, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Arbitražni senat ima tudi pravico, da sam popravi razsodbo v štirih tednih (dodatno razsodbo v osmih tednih) od datuma izdaje razsodbe.

Na splošno je mogoče izterjati tudi odvetniške stroške, izračunane na podlagi urnih postavk.

Za takšno prekinitev postopka ni nobenih formalnih zahtev.

Izpodbijanje odločb

Kako in iz katerih razlogov je mogoče izpodbijati in razveljaviti nagrade?

Sodišča ne morejo vsebinsko pregledati arbitražne odločbe. Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe. Vendar je mogoče vložiti tožbo za razveljavitev arbitražne razsodbe (tako razsodbe o pristojnosti kot razsodbe o vsebini) iz zelo specifičnih, ozkih razlogov, in sicer

• arbitražno sodišče je sprejelo ali zavrnilo pristojnost, čeprav ni arbitražnega sporazuma ali veljavnega arbitražnega sporazuma;
• stranka ni bila sposobna skleniti arbitražnega sporazuma v skladu s pravom, ki se uporablja za to stranko;
• stranka ni mogla predstaviti svoje zadeve (npr. ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali arbitražnem postopku);
• arbitražna odločba se nanaša na zadeve, ki niso predvidene v arbitražnem sporazumu ali ne spadajo pod njegove pogoje, ali pa se nanaša na zadeve, ki presegajo zahtevano sodno varstvo v arbitraži - če take pomanjkljivosti zadevajo ločljiv del arbitražne odločbe, je treba tak del razveljaviti;
• sestava arbitražnega sodišča ni bila v skladu s členi 577 do 618 ZPP ali sporazumom strank;
• arbitražni postopek ni bil v skladu s temeljnimi načeli avstrijskega pravnega sistema (javni red) ali arbitražna odločba ni v skladu z njimi; in
• če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka domačega sodišča v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 530. člena ZPP, npr:

Poleg tega lahko stranka zahteva tudi ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe.

Stopnje pritožbe

Koliko je ravni pritožbe? Koliko časa na splošno traja, da se o pritožbi odloči na posamezni ravni? Približno kakšni stroški nastanejo na vsaki stopnji? Kako se stroški razdelijo med stranke?

Namesto treh procesnih ravni (sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče in vrhovno sodišče) je bil člen 615 ZPP spremenjen tako, da o zahtevku za izpodbijanje arbitražne odločbe odloča samo ena sodna instanca (tj. odločitev sprejme samo en sodni organ in se zoper njo ni mogoče pritožiti).

Člen 616(1) ZPP določa, da je postopek, ki sledi zahtevku za izpodbijanje arbitražne odločbe - ali zahtevku glede izjave o obstoju ali neobstoju arbitražne odločbe -, enak postopku, ki se izvaja pred sodiščem prve stopnje. To dejansko pomeni, da mora vrhovno sodišče uporabljati ista procesna pravila kot sodišče prve stopnje (npr. v okviru izvajanja dokazov).

če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka pred domačim sodiščem v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 530. člena ZKP, npr:

Poleg tega lahko stranka zahteva tudi ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe.

Priznanje in izvršitev

Katere zahteve obstajajo za priznanje in izvršitev domačih in tujih arbitražnih odločb, kakšni so razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve ter kakšen je postopek?

Domače arbitražne odločbe so izvršljive enako kot domače sodne odločbe.

Tuje arbitražne odločbe so izvršljive na podlagi dvostranskih ali večstranskih pogodb, ki jih je Avstrija ratificirala - daleč najpomembnejši pravni instrument je Newyorška konvencija. Tako se še naprej uporablja splošno načelo, da mora biti vzajemnost izvršitve zagotovljena s pogodbo ali odlokom (v nasprotju z ustreznimi določbami iz vzorčnega zakona UNCITRAL).

Postopki izvršbe so v bistvu enaki kot pri tujih sodnih odločbah.

Roki za izvršitev arbitražnih odločb

Ali obstaja zastaralni rok za izvršitev arbitražnih odločb?

Za začetek postopka izvršbe ni zastaralnega roka. Vendar je priporočljivo po analogiji uporabiti 30-letni zakonski zastaralni rok, ki se uporablja za postopke za izvršitev sodnih odločb po zakonu.

Tuje arbitražne odločbe so izvršljive na podlagi dvostranskih ali večstranskih pogodb, ki jih je Avstrija ratificirala - daleč najpomembnejši pravni instrument je Newyorška konvencija. Tako se še naprej uporablja splošno načelo, da mora biti vzajemnost izvršitve zagotovljena s pogodbo ali odlokom (v nasprotju z ustreznimi določbami iz vzorčnega zakona UNCITRAL).

Postopki izvršbe so v bistvu enaki kot pri tujih sodnih odločbah.

Izvršitev tujih odločb

Kakšen je odnos domačih sodišč do izvrševanja tujih odločb, ki jih razveljavijo sodišča v kraju arbitraže?

V skladu s členom 5 Newyorške konvencije se lahko priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe zavrne, če je pristojni organ države, v kateri je bila odločba izdana, ali v skladu z njenimi zakoni to odločbo razveljavil ali odložil.

Avstrija je država pogodbenica Newyorške konvencije, zato bi avstrijska sodišča na splošno zavrnila izvršitev take arbitražne odločbe. Če pa je bila arbitražna odločba razveljavljena, ker je v nasprotju z javnim redom v kraju arbitraže, morajo avstrijska sodišča oceniti, ali bi arbitražna odločba kršila tudi javni red v Avstriji. Če arbitražna odločba ni v nasprotju z avstrijskim javnim redom, bi avstrijska sodišča takšno odločbo verjetno izvršila.

Izvršitev odločb arbitrov v nujnih primerih

Ali vaša domača zakonodaja o arbitraži, sodna praksa ali pravila domačih arbitražnih institucij določajo izvrševanje odredb arbitrov v sili?

Člen 45 Dunajskih pravil določa hitri postopek. Vendar pa ni posebnih pravil o izvrševanju sklepov, ki jih v takem postopku izdajo arbitri za nujne primere. Enako velja za domačo arbitražno zakonodajo (vključno s sodno prakso).

Stroški izvršbe

Kakšni stroški nastanejo pri izvrševanju arbitražnih odločb?

Zmagujoča stranka je upravičena do povračila odvetniških stroškov od nasprotne stranke v skladu z avstrijskim zakonom o odvetniških stroških (tarifa stroškov na podlagi spornega zneska).

Sodni stroški prav tako temeljijo na spornem znesku. Če je na primer glavnica izterjane terjatve 1 milijon EUR, znaša sodna taksa za izvršbo na premičnine približno 2 500 EUR; če je izvršba na nepremičnine, znaša sodna taksa približno 23 000 EUR.

DRUGI

Vpliv pravnih tradicij na arbitre

Katere prevladujoče značilnosti vašega pravosodnega sistema bi lahko vplivale na arbitra iz vaše jurisdikcije?

V civilnih in gospodarskih postopkih ni sodnega odkrivanja, možnosti za pridobitev sodne odredbe, ki določa predložitev dokumentov s strani druge stranke, pa so precej omejene. V arbitražnih postopkih ni težnje po odkrivanju po vzoru ZDA, vendar lahko arbitri odredijo določen obseg predložitve dokumentov, odvisno od veljavnih pravil arbitraže in sporazuma med strankami. Pisne izjave prič so v arbitražnih postopkih običajne. V arbitražnih postopkih postajajo priljubljena pravila IBA.

Poklicna ali etična pravila

Ali v vaši jurisdikciji za svetovalce in arbitre v mednarodni arbitraži veljajo posebna poklicna ali etična pravila? Ali najboljša praksa v vaši jurisdikciji odraža (ali nasprotuje) Smernicam IBA o zastopanju strank v mednarodni arbitraži?

Posebnih etičnih pravil, ki bi urejala ravnanje arbitražnih strokovnjakov, ni. Za vse člane avstrijske odvetniške zbornice, tudi kadar delujejo kot svetovalci ali arbitri, velja avstrijski kodeks poklicnega ravnanja za odvetnike.

Financiranje s strani tretjih oseb

Ali za financiranje arbitražnih zahtevkov s strani tretjih oseb v vaši jurisdikciji veljajo regulativne omejitve?

Financiranje s strani tretjih oseb je v Avstriji postalo običajno. Financer krije stroške postopka in prejme delež izterjanega zneska. Vrhovno sodišče o veljavnosti takšnih dogovorov še ni odločalo. Ni povsem jasno, ali in v kolikšni meri bi lahko prepoved odvetnikom, da sprejemajo honorarje v odstotkih, veljala tudi za takšno financiranje.

Ureditev dejavnosti

Katere posebnosti obstajajo v vaši jurisdikciji, na katere mora biti pozoren tuji odvetnik?

V skladu z davčno zakonodajo (izvedbeni uredbi (ES) št. 1798/2003 in 143/2008) arbitrom s sedežem v Avstriji ni treba zaračunavati DDV, če je stranka, ki vrača denar, "davčni zavezanec" v skladu z navedeno uredbo in ima poslovno enoto zunaj Avstrije, vendar v Evropski uniji.

POSODOBITVE IN TRENDI

Zakonodajna reforma in arbitraža na podlagi naložbenih pogodb

Ali so na področju arbitraže v vaši državi kakšni novi trendi ali vroče teme? Ali je arbitražna zakonodaja v vaši jurisdikciji trenutno predmet zakonodajne reforme? Ali so pravila zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij trenutno v postopku revizije? Ali so bili pred kratkim prekinjeni dvostranski sporazumi o naložbah? Če da, katere? Ali nameravate prekiniti katerega od teh dvostranskih sporazumov o naložbah? Če da, katere? Katere so glavne nedavne odločitve na področju mednarodne naložbene arbitraže, katerih pogodbenica je bila vaša država? Ali obstajajo kakšni nerešeni naložbeni arbitražni primeri, v katerih je država, o kateri poročate, stranka?

Nova različica pravil VIAC o arbitraži in mediaciji je začela veljati 1. januarja 2018 in je med drugim uvedla naslednje novosti:

• VIAC zdaj upravlja tudi povsem domače zadeve;
• vsi novi postopki se vodijo prek elektronskega sistema za vodenje zadev in
• dunajska pravila zdaj izrecno določajo, da morajo arbitri in stranke ter njihovi zastopniki voditi postopek na učinkovit in stroškovno učinkovit način; to se lahko upošteva tudi pri določanju honorarjev in stroškov arbitrov.

Koronavirus

Katero zakonodajo za izredne razmere, programe pomoči in druge pobude, značilne za vaše področje prakse, je vaša država izvedla za spopadanje s pandemijo? Ali so bili zaradi obravnavanja teh vprašanj spremenjeni obstoječi vladni programi, zakoni ali predpisi? Katere najboljše prakse so priporočljive za stranke?

Postopno naraščanje števila okužb s kovidom-19 je v času pisanja tega poročila po vsem svetu zahtevalo skupno 655 112 smrtnih žrtev (vir: SZO). Njen globalni doseg je nesporno in nepreklicno spremenil življenje, kot ga poznamo, pri čemer ni ostala nedotaknjena nobena industrija, gospodarstvo ali osebna interakcija. Prekinjene so bile mednarodne dobavne verige, destabilizirana je bila svetovna trgovina, borzni trgi so strmoglavili

Medtem ko so se nekatere vlade odločile za nadaljevanje poslovanja z izvajanjem ukrepov, med drugim za ponovno odprtje vrtcev in osnovnih šol ter odpravo omejitev potovanj, so druge izrazile zaskrbljenost zaradi ohlapnejših ali celo opuščenih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, saj obstaja realna nevarnost, da bi se sprožil nov val množičnih okužb. Ne glede na politične premisleke, na katerih temeljijo ti različni načini ukrepanja, pa ostaja negotovost glede tega, kdaj je mogoče pričakovati popolno in varno obnovitev gospodarskih dejavnosti.

Ker številna poslovna razmerja ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti glede storitev, je pandemija sprožila vrsto pravnih vprašanj o tem, ali in v kakšnem obsegu so pogodbeni zahtevki izvršljivi in kdo bi moral nositi gospodarske posledice, če ni jasno določljive krivde. Čeprav bi bilo napačno predvidevati, kako bo kriza zaradi koronavirusov vplivala na mednarodno arbitražo, njenega dosedanjega vpliva ni mogoče zanikati. Arbitražne obravnave so bile preložene, mednarodne konference pa odpovedane. Zaradi nasprotujočih si direktiv, ki veljajo za različne lokacije strank, arbitrov in prič, so še vedno prisotni pomisleki glede varnega izvajanja obravnav v bližnji prihodnosti. Ker se mnogi bojijo, da bo virus postal endemičen, in ker se pričakuje, da bodo nemedicinski ukrepi, kot je socialna distanca, v bližnji prihodnosti ostali v veljavi, so potrebne nove poti za premagovanje novih pravnih izzivov. Prav arbitraža lahko zaradi uporabe spletnih orodij zagotovi potrebno prožnost, ki je potrebna v teh časih brez primere.

V nadaljevanju bodo obravnavani vpliv in izzivi, ki jih covid-19 prinaša tistim, ki sodelujejo v arbitraži. Dotaknilo se bo določb, ki jih je sprejel avstrijski pravosodni sistem, ter opisalo metode in možne rešitve za izvajanje arbitražnih obravnav v okviru covid-19.

Avstrijski odziv

Vodilne arbitražne institucije so v prizadevanjih, da bi se izognile nenehnim zamudam, ponudile številne alternativne ukrepe, kako voditi arbitražne postopke.

V želji, da bi čim bolj zmanjšale število morebitnih motenj, ki jih še poslabšajo tisti, ki se želijo izogniti arbitražni odgovornosti, so institucionalne smernice redno posodabljale in jih še posodabljajo. Odzivi so bili različni, mnogi so se zatekli k virtualnim sestankom, telefonskim konferencam in novim kanalom za predložitev dokumentov in vložitev zahtevkov.

Vodenje arbitražnih postopkov brez osebnih zaslišanj pomeni temeljni odmik od tega, kar je verjetno dolgo veljalo za nepogrešljiv element poštenega postopka.

Avstrijski pravosodni sistem je priznal nujnost takšnega spremenjenega pristopa s sprejetjem novih strategij, ki odstopajo od uveljavljenih tradicij in zaupanja vrednih tehnik, ki so prej veljale za ključne za arbitražne postopke.

Avstrijska vlada je 25. marca 2020 sprejela avstrijski zvezni zakon o ukrepih Covid-19 za pravosodni sistem, ki bo veljal do 31. decembra 2020. V njegovem prvem delu so opisana pravila v zvezi s civilnimi zadevami s poudarkom na prekinitvah procesnih rokov ter prekinitvi rokov za začetek postopka, vključno z zastaranjem. Vendar je treba izpostaviti uvedbo omejitev za ustne postopke in vročanje sodnih pisanj. Poleg že uvedenih omejitev svobode gibanja se ustne obravnave izvajajo le, če se dokaže, da so nujno potrebne. Vse oblike komunikacije je treba izvajati s tehnološkimi sredstvi, bodisi prek telefona ali videokonference, medtem ko je treba dokumente fizično pošiljati po pošti in jih uporabiti le v nujnih primerih. Elektronski sistem za vlaganje vlog na sodišču še naprej v celoti deluje. Zakon ponuja tudi informacije o učinkih morebitnega prenehanja opravljanja sodnih storitev avstrijskih sodišč (4. člen), učinkih neizpolnjevanja obveznosti plačila v skladu s prvim odstavkom člena 156(a) avstrijskega insolvenčnega zakonika (5. člen), podaljšanju rokov za nadzor nad združitvami (6. člen), predplačilih preživnin (7. člen) in pooblastilih ministra za pravosodje (8. člen).

Čeprav so arbitražni postopki izvzeti iz določb zakona, imajo arbitri in razsodišča veliko svobode pri določanju, kako učinkovito uravnotežiti interese deležnikov v tekočih arbitražah. Dunajski mednarodni arbitražni center (VIAC) je sprva napovedal, da bodo vse vloge in komunikacija z njegovimi uradi do nadaljnjega potekali izključno elektronsko. Njegov nedavno izdani Praktični kontrolni seznam za obravnave na daljavo ponuja koristno referenčno točko o pripravljalnih ukrepih, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju takšnih obravnav. Pravne zadeve, kot so tveganje morebitnega izpodbijanja nagrad ter pravica do zaslišanja in enake obravnave, so obravnavane tudi v nedavno objavljenem članku, ki je na voljo na njegovem spletišču; z namenom spodbujanja večjega sodelovanja med pravnimi, procesnimi in tehnološkimi strokovnjaki je bil do 31. avgusta objavljen protokol PlatformsProtocol za javno posvetovanje; od 30. maja pa se lahko v prostorih VIAC nadaljujejo tudi osebna zaslišanja, vendar je razpoložljivost sob še vedno omejena.

Poleg tega Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) še naprej nadaljuje z arbitražami, ki so v teku, njen sekretariat in center za alternativno reševanje sporov pa še naprej delujeta v polnem obsegu. Tako kot pri LCIA in HKIAC pa je priporočljivo, da vsa komunikacija poteka elektronsko. Priporočeni ukrepi za zagotovitev stroškovno učinkovitega, poštenega in hitrega reševanja sporov so na voljo v njenih smernicah.

Glede na nedavni porast primerov koronavirusov ni pričakovati upada števila sodnih in arbitražnih postopkov. Nasprotno, verjetno se bodo pojavili novi zahtevki, nenazadnje v zvezi z mednarodnim tranzitom, zasebnostjo podatkov, biotehnologijo, zavarovanjem, zaposlovanjem ter trgovinskimi in naložbenimi spori. Poleg tega bodo učinki nacionalnih izrednih ukrepov sprožili nova pravna vprašanja v zvezi s kršitvami, izvajanjem in oprostitvijo odgovornosti ter predvidljivostjo, razumnostjo, izgubo, škodo in dolžnostjo zmanjšanja škode.

Poleg tega Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) še naprej nadaljuje z arbitražami, ki so v teku, njen sekretariat in center za alternativno reševanje sporov pa še naprej delujeta v celoti. Tako kot pri LCIA in HKIAC pa je priporočljivo, da vsa komunikacija poteka elektronsko. Priporočeni ukrepi za zagotovitev stroškovno učinkovitega, poštenega in hitrega reševanja sporov so na voljo v njenih smernicah.

Glede na nedavni porast primerov koronavirusov ni pričakovati upada števila sodnih in arbitražnih postopkov. Nasprotno, verjetno se bodo pojavili novi zahtevki, nenazadnje v zvezi z mednarodnim tranzitom, zasebnostjo podatkov, biotehnologijo, zavarovanjem, zaposlovanjem ter trgovinskimi in naložbenimi spori. Poleg tega bodo učinki nacionalnih izrednih ukrepov sprožili nova pravna vprašanja v zvezi s kršitvami, izvajanjem in oprostitvijo odgovornosti ter predvidljivostjo, razumnostjo, izgubo, škodo in dolžnostjo zmanjšanja škode.

Možnosti, ki jih je treba upoštevati

Ker se mnoge stranke znajdejo v položaju, ko morajo poslovne odnose obnoviti z metodami, ki niso strogo izvajanje pogodbenih pogojev, so postopki reševanja sporov, kot je arbitraža, privlačna možnost. V luči pandemije kovida-19 so potrebne nove inovativne možnosti, da se strankam zagotovi možnost, da v celoti predstavijo svoj primer. Vredno je razmisliti o naslednjih metodah:

• Odložitev osebnih obravnav, dokler se ne potrdi, da so ti postopki spet varni. Čeprav ta možnost strankam omogoča, da jim ni treba pripraviti potrebnih dogovorov za obravnavo na daljavo, še vedno ni jasno, kako dolgo bodo trenutne omejitve trajale. Glede na to, da so številna podjetja zaradi negotovih ali stagnirajočih denarnih tokov že zdaj močno obremenjena, ta možnost morda ne bo izvedljiva.
• Omogočanje reševanja spora na papirju. Ta metoda se lahko izkaže za koristno v zvezi z vprašanji, ki so manj odvisna od dejanskih dokazov in navzkrižnega zaslišanja. Vendar bi tudi v tem primeru uporaba te metode le delno zmanjšala zamude pri končnih in vmesnih odločbah ter bi lahko stranke spodbudila k hitrejši poravnavi.
• Razdelite zahtevke, tako da se le nekateri rešijo z arbitražo. Ta pristop je primeren za primere z različnimi zahtevki.
• Izvedba obravnave na daljavo. Glede na logistično usklajevanje, ki je potrebno pri načrtovanju obravnav na daljavo, morajo stranke zagotoviti razpoložljivost varne internetne povezave ter dostop do potrebnih dokumentov in zahtevane programske ali strojne opreme. Poleg tega morajo upoštevati ure zasedanja, časovne pasove in trajanje postopka ter možnost vzpostavitve ločenih virtualnih prostorov, ki omogočajo enostavno komunikacijo arbitrov in pravnih ekip. Stranke bi morale razmisliti o uporabi priporočil iz Seulskega protokola o videokonferencah v mednarodni arbitraži, ki zajemajo številne praktične vidike za zagotovitev postopkovne pravičnosti. To možnost je kot izvedljivo alternativo priznala tudi Gospodarska in industrijska zbornica Ruske federacije in je v skladu s členom 25(2) Arbitražnih pravil ICC iz leta 2017.

Ker se videokonferenčna tehnologija že pogosto uporablja, to verjetno ne bo vplivalo na posvetovanja strank. Sklopi obravnav so lahko na voljo v elektronski obliki in bodo olajšali delo pravnikov zaradi hiperpovezav in dejstva, da so novi dokumenti lahko takoj na voljo. Podobno se lahko arbitražne odločbe dostavijo po elektronski pošti, čeprav se lahko izvirniki in overjene kopije strankam pošljejo pozneje. Kljub temu so elektronski podpisi postali vsakdanji pojav v poslovnih transakcijah in zato ne kažejo razloga za zaskrbljenost. Nejasno pa ostaja, ali bo forum, v katerem naj bi potekala zadevna arbitraža, omogočil odstop od formalnosti osebnih obravnav in tradicionalnih postopkov izdaje dokumentov. Strankam svetujemo, da se pred začetkom arbitraže na daljavo posvetujejo z odvetnikom o tem, kako najbolje ravnati. Glede na vse večjo odvisnost od spletnih komunikacijskih orodij je bistveno, da se med drugim uporablja varen videokonferenčni program s šifriranjem od konca do konca in da so virtualne sobe za obravnavo strogo omejene na dodeljene udeležence

Stranke bi morale upoštevati priporočene metode, kako pri izvajanju mednarodnih arbitražnih postopkov upoštevati visoko raven spletne varnosti ter obveznosti glede varstva zasebnosti podatkov. V ta namen se lahko sklicujejo na previdnostne smernice iz Protokola o kibernetski varnosti za mednarodno arbitražo 2020, Načrta ICC-IBA za varstvo podatkov v mednarodni arbitraži, Protokola ICCA-NYC Bar-CPR o kibernetski varnosti v mednarodni arbitraži ter Protokola Afriške akademije o virtualnih obravnavah v Afriki.

Kako naprej

Glede na neizogiben naval zadev, ki se pričakuje zaradi dogodkov po izbruhu epidemije, je še vedno nadvse pomembno, da se tožbe začnejo obravnavati takoj, ko je mogoče ugotoviti potrebna dejstva. Ker so arbitražne institucije sporočile, da nameravajo nadaljevati svoje delovanje, je pametno, da zainteresirane strani skrbno in hitro pretehtajo svoje arbitražne možnosti. Zasebne stranke imajo tudi priložnost, da pregledajo obstoječe pogodbene pogoje in razmislijo o vključitvi uporabe tehnoloških orodij v postopkovna pravila svojih arbitražnih sporazumov. Ker obstaja velika negotovost glede trajanja in ukrepov, ki se izvajajo za zajezitev širjenja virusa, je ključnega pomena, da stranke pripravijo načrt za nepredvidljive razmere, če fizične obravnave v prihodnjih tednih ali mesecih ne bodo izvedljive. Čeprav je napredovanje zadeve morda počasnejše, se je uporaba elektronskega orodja za predložitev dokumentov, komunikacijo in korespondenco v preteklosti izkazala za uspešno možnost, ki jo je zdaj treba razširiti.

Navsezadnje je za uspeh vsake arbitraže potrebna ustrezna priprava, ki pa je odvisna od posebnih okoliščin zadeve in za katero ni mogoče določiti vseobsegajočega okvira. Zavračanje prilagajanja tem spremenjenim razmeram zaradi samega udobja običajnih praks obravnave ne more biti upravičena podlaga glede na trenutne izzive in zdravstvena tveganja, ki jih prinaša epidemija. Ker je zamujena pravica zavrnjena, "morajo javne institucije, kot je sodišče, storiti vse, kar je v njihovi moči, da omogočijo nadaljevanje gospodarstva in bistvenih vladnih storitev, vključno z izvajanjem pravosodja". ("Capic proti Ford Motor Company of Australia Limited (preložitev) [2020] FCA 486; odstavek 5).

Grožnja, ki jo predstavlja kovid-19, zahteva skrbnost in predanost vodstva in zdravstvenega sektorja, vendar je odvisna tudi od podpore civilne družbe. Zato imajo tako stranke, arbitri kot pravni zastopniki skupno dolžnost, da zmanjšajo učinke epidemije in ustavijo njeno širjenje. Izbruh virusa je in bo nedvomno še naprej spreminjal obstoječe arbitražne prakse ter prisilil udeležence in zainteresirane strani, da se prilagodijo, razmislijo in izboljšajo sedanji sistem. Izkazalo se bo tudi, da bo gonilna sila pri napredovanju uveljavljenih, a zastarelih postopkov na način, ki je manj odvisen od strogih ritualov običajnih sodnih praks, temveč lahko preseže nesreče v času, kot je ta

ZAKON NAVEDEN DATUM

Pravilno dne:

Navedite datum, ko so zgornje informacije točne.