Pravni vodnik za reševanje sporov Avstrija 2019

Kakšna je struktura sodnega sistema v zvezi s civilnimi postopki? Kakšna je vloga sodnika v civilnih postopkih?

Na prvi stopnji se civilni postopki začnejo pri okrožnem sodišču ("Bezirksgerichte") ali deželnih sodiščih ("Landesgerichte").

Okrožna sodišča so pristojna za večino sporov v zvezi z najemnim in družinskim pravom (stvarna pristojnost) in v zadevah s spornim zneskom do 15 000 EUR (denarna pristojnost). Pritožbe v zvezi z dejanskimi in pravnimi vprašanji je treba vložiti pri deželnih sodiščih. Če gre za pravno vprašanje temeljnega pomena, je mogoče vložiti še eno končno pritožbo na vrhovno sodišče ("Oberster Gerichtshof "); glej spodaj.

Deželna sodišča so pristojna za denarne zadeve, v katerih sporni znesek presega 15 000 EUR, in za vsebinske zadeve v zvezi z intelektualno lastnino in konkurenco ter različnimi posebnimi zakoni (zakon o javni odgovornosti, zakon o varstvu podatkov, avstrijski zakon o odgovornosti za jedrsko škodo). Pritožbe je treba nasloviti na višja deželna sodišča ("Oberlandesgerichte"). Tretja in zadnja pritožba je namenjena vrhovnemu sodišču.

Praviloma se lahko zadeva pri vrhovnem sodišču izpodbija le, če gre za reševanje pravnega vprašanja splošnega pomena, tj. če je njegova razjasnitev pomembna zaradi pravne doslednosti, predvidljivosti ali razvoja, ali če ni skladnih in predhodnih odločitev vrhovnega sodišča.

V zvezi z gospodarskimi zadevami obstajajo posebna gospodarska sodišča ("Handelsgericht und Bezirksgericht für Handelssachen") samo na Dunaju. Poleg tega kot gospodarska sodišča delujejo tudi zgoraj navedena redna sodišča. Gospodarske zadeve so na primer tožbe zoper podjetnike ali podjetja v zvezi s poslovnimi transakcijami, zadeve v zvezi z nelojalno konkurenco itd. Druga posebna sodišča so delovna sodišča ("Arbeits-und Sozialgericht"), ki so pristojna za vse civilnopravne spore med delodajalci in delojemalci, ki izhajajo iz (nekdanje) zaposlitve, ter za zadeve s področja socialne varnosti in pokojnin. Tako v gospodarskih (kolikor so gospodarska sodišča v senatih) kot v delovnih zadevah odločajo laični sodniki in poklicni sodniki sočasno. Pritožbeno sodišče na Dunaju odloča kot kartelno sodišče ("Kartellgericht") na sodni ravni. To je edino kartelno sodišče v Avstriji. O pritožbah odloča vrhovno sodišče, ki zaseda kot pritožbeno kartelno sodišče ("Kartellobergericht"). Tudi v kartelnih zadevah sodijo sodniki laiki skupaj s poklicnimi sodniki.

V primerjavi z državami običajnega prava je vloga avstrijskih sodnikov precej inkvizicijska: za ugotavljanje pomembnih dejstev lahko sodniki odredijo prihod prič na obravnavo, razen če temu nasprotujeta obe stranki, ali drugače po lastni presoji imenujejo izvedence.

V nekaterih postopkih je sodišče sestavljeno iz senata, ki vključuje "strokovne" sodnike laike, zlasti v protimonopolnih zadevah, in "informirane" sodnike laike v zadevah s področja dela in javnega interesa.

Ali so sodne obravnave odprte za javnost? Ali so sodni dokumenti dostopni javnosti?

V večini primerov so sodne obravnave odprte za javnost, čeprav lahko stranka od sodišča zahteva, naj izključi javnost z obravnave, če lahko dokaže upravičen interes za izključitev javnosti.

Načeloma je vpogled v spis dovoljen samo strankam, ki so udeležene v postopku. Tretje osebe lahko pregledajo spise in/ali se celo pridružijo postopku, če lahko dokažejo zadosten pravni interes (glede morebitnega izida postopka).

Ali imajo vsi odvetniki pravico nastopati na sodišču in voditi postopek v imenu svoje stranke? Če ne, kako je strukturiran odvetniški poklic?

Odvetniki so pooblaščeni za zastopanje strank v vseh sodnih in izvensodnih postopkih (v javnih ali zasebnih zadevah). Uradno imenovanje ni potrebno, vendar je opravljanje poklicne dejavnosti pogojeno z izpolnjevanjem spodaj navedenih zahtev.

Po končani pravni fakulteti je treba opraviti vsaj pet let poklicnega pravnega dela (od tega vsaj devet mesecev na sodišču in tri leta v odvetniški pisarni kot kandidat) ter opraviti obvezne tečaje, ki jih predpiše odvetniška zbornica, in opraviti odvetniški izpit.

Kateri so zastaralni roki za vložitev civilnih tožb?

Zastaralni roki so določeni z materialnim pravom.

Ko terjatve zastarajo, jih ni mogoče uveljavljati. Zastaranje se na splošno začne, ko je bilo mogoče pravico prvič uveljaviti. Avstrijsko pravo razlikuje med dolgim in kratkim zastaralnim rokom. Dolgi zastaralni rok velja, kadar posebne določbe ne določajo drugače. Kratek zastaralni rok je tri leta in velja npr. za terjatve ali odškodninske zahtevke.

Zastaranje mora izrecno uveljavljati ena od strank, ne sme pa ga sprejeti "po uradni dolžnosti" na lastno pobudo sodišče.

Ali obstajajo kakšni predstečajni postopki, ki jih morajo stranke upoštevati pred začetkom postopka?

Ne, ni jih. Vendar v splošni praksi velja, da tožnik pred začetkom postopka o tem obvesti nasprotno stranko.

Kakšen je tipičen civilni postopek in časovni razpored za korake, ki so potrebni za začetek postopka?

Postopek se začne z vložitvijo tožbe ("Klage") pri sodišču. Šteje se, da je tožba uradno vložena po prejemu. Če potencialni toženec ne odgovori v štirih tednih, je izvršilni naslov podeljen tožniku, ki lahko nadaljuje fazo izvršbe. Če toženec odgovori, seveda sledi redni sodni postopek. Najpogosteje se prva obravnava opravi v 6 do 10 tednih od prejema odgovora na tožbo. Ob taki prvi obravnavi sta stranki povabljeni, da se pogovorita o možnostih poravnave. Če se stranke ne poravnajo, se postopek nadaljuje. Izmenjajo se dodatni dokumenti. Sledijo nadaljnje obravnave (njihovo trajanje je odvisno od števila prič/izvedencev, ki jih je treba zaslišati). Čas od vložitve tožbe do končne sodbe običajno traja od 10 do 16 mesecev.

Ali morajo stranke razkriti ustrezne dokumente drugim strankam in sodišču?

Če stranki uspe dokazati, da nasprotna stranka razpolaga z določenim dokumentom, lahko sodišče izda odredbo o predložitvi, če

1. če se je stranka, ki razpolaga z zadevnim dokumentom, izrecno sklicevala nanj kot na dokaz za svoje trditve;
2. ima stranka, ki ima dokument, zakonsko obveznost, da ga izroči drugi stranki, ali
3. je bil zadevni dokument sestavljen v pravnem interesu obeh strank,
4. potrjuje vzajemno pravno razmerje med njima ali
5. vsebuje pisne izjave, ki so bile dane med pogajanji o pravnem aktu. Pravil o razkritju pred tožbo ni.

Ali obstajajo pravila o privilegiranih dokumentih ali kakšna druga pravila, ki strankam omogočajo, da določenih dokumentov ne razkrijejo?

Stranka ni dolžna predložiti dokumentov, ki se nanašajo na družinsko življenje

1. če nasprotna stranka z izročitvijo dokumentov krši častne obveznosti,
2. če razkritje dokumentov povzroči sramoto stranki ali kateri koli drugi osebi ali vključuje tveganje kazenskega pregona, ali
3. če razkritje krši državno odobreno obveznost varovanja tajnosti stranke, od katere ni oproščena, ali krši poslovno skrivnost (ali iz katerega koli drugega razloga, podobnega zgoraj navedenemu).

Odvetniki imajo pravico zavrniti ustno pričanje, če so jim bile informacije na voljo v okviru njihove poklicne dejavnosti.

Ali si stranke pred sojenjem izmenjajo pisne dokaze ali se dokazi predložijo ustno? Ali imajo nasprotne stranke pravico do navzkrižnega zaslišanja priče?

Dokazi se pridobivajo med sodnim postopkom in ne pred njim. Stranke morajo predložiti dokaze, ki potrjujejo njihove ustrezne trditve oziroma kadar je dokazno breme na njih.

Da. Po začetnem zaslišanju priče, ki ga opravi sodnik, je priča lahko predmet neposrednega zaslišanja, ki mu sledi navzkrižno zaslišanje nasprotne stranke.

Katera pravila urejajo imenovanje izvedencev? Ali obstaja kodeks ravnanja za izvedence?

Za izvedenca je lahko javno imenovana vsaka usposobljena oseba. V praksi sodišča izberejo izvedenca, ki je akreditiran pri avstrijskem zveznem ministrstvu za pravosodje. Stranke v postopku lahko predlagajo določenega izvedenca, vendar sodnik na to ni vezan. Ko je izvedenec imenovan, je dolžan upoštevati navodila sodišča. Izvedenci so lahko izločeni iz enakih razlogov kot sodniki. posebnega kodeksa ravnanja za izvedence ni, čeprav morajo vsi izvedenci prisegati. Register vseh pooblaščenih izvedencev je na voljo na spletni strani avstrijskega pravosodnega ministrstva: www.sdgliste.justiz.gv.at.

Katera začasna pravna sredstva so na voljo pred sojenjem?

V avstrijskem civilnem postopku ni postopkov odkrivanja.

Vendar se lahko stranke obrnejo na sodišče za pomoč pri zavarovanju dokazov pred vložitvijo tožbe in po njej. Zahtevani pravni interes se šteje za izkazan, če je prihodnja razpoložljivost dokazov negotova ali če je treba preučiti trenutno stanje predmeta.

Začasna odredba s sodno odredbo se odobri z različnimi ukrepi, kot so odredba o zamrznitvi bančnih računov ali zaseg premoženja, vključno z zemljišči. Poleg tega se lahko tretjim osebam odredi, naj ne plačujejo terjatev.

Katera pravna sredstva so na voljo na sodišču?

Avstrijski zakonik o civilnem postopku (ACCP) določa več pravnih sredstev, ki so na voljo med postopkom. Ta so na voljo zoper vse sodne odločbe, ki so bile izdane med postopkom in ki ne pomenijo pravnomočne sodbe ali druge oblike odločitve o glavni stvari. Večino teh pravnih sredstev je treba vložiti v 14 dneh od izdaje, nekatera pa takoj med obravnavo. za pravna sredstva, ki so na voljo zoper sodne odločbe in druge odločitve o glavni stvari, glej podrobno odgovor na vprašanje Ali lahko stranke v postopku vlagajo skupinske tožbe? Če da, katera pravila veljajo za skupinske tožbe?" spodaj.

Kateri so glavni načini izvršitve sodne odločbe?

Če tožena stranka ne izpolni zahtevkov, ki so bili prisojeni s sodno odločbo, lahko tožnik doseže prisilno izvršbo.

Sodbe so izvršljive, ko postanejo pravnomočne in zavezujoče (npr. če v ustreznem roku ni bilo vloženo pravno sredstvo).

Evropska ("bruseljska") konvencija in Luganska konvencija sta najpomembnejši večstranski pogodbi o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb. Poleg tega obstaja nekaj dvostranskih pogodb.

Za izvršitev sodne odločbe domačega sodišča je potreben sodni sklep o izvršbi, ki bo izdan, če so izpolnjene splošne zahteve (dopustnost postopka, sposobnost biti stranka ali začeti postopek itd.

Za izvršljivost tujih sodnih odločb je potrebna uradna razglasitev izvršljivosti, ki se izda, če je naslov izvršljiv v skladu z določbami države izdajateljice in če je vzajemnost zagotovljena v državnih pogodbah ali s predpisi. Okrožna sodišča so pristojna za odločanje ex parte. Vendar se je zoper odločitev mogoče pritožiti.

Kar zadeva odločbe Evropske unije, se priznavanje v skladu z zgoraj navedenimi konvencijami izvede samodejno.

Ali se uspešnim strankam običajno priznajo njihovi stroški? Kako se izračunajo stroški?

Sodišče v končni sodbi odloči, kdo bo moral nositi stroške postopka (vključno s sodnimi taksami, odvetniškimi honorarji in nekaterimi drugimi stroški strank (npr. stroški za zavarovanje dokazov, potni stroški itd.) Odločitev sodišča o stroških je mogoče izpodbijati skupaj s pritožbo na odločitev sodišča o glavni stvari ali brez nje.

Načeloma je stranka, ki je zmagala, upravičena do povračila vseh stroškov postopka s strani poražene stranke. Če ena od strank zmaga z delom svojih zahtevkov in jih izgubi, vsaka od strank nosi svoje stroške ali pa se stroški razdelijo sorazmerno. Za izračun povračljivih stroškov postopka velja metoda izračuna v skladu z avstrijskim zakonom o odvetniški tarifi, ne glede na dogovor med stranko, ki je zmagala, in njenim odvetnikom. Tako je lahko povrnjeni znesek nižji od dejansko plačljive odvetniške tarife, saj je vsak zahtevek za povračilo omejen na potrebne stroške.

Tuji tožniki morajo na zahtevo tožene stranke načeloma zagotoviti varščino za kritje stroškov tožene stranke. Vendar to ne velja npr. za državljane države članice Evropske unije in/ali Luganske konvencije.

Katere so možnosti pritožbe na pravnomočno sodno odločbo? Iz katerih razlogov se lahko stranka pritoži?

Obstaja več vrst pravnih sredstev zoper pravnomočne sodne odločbe:

Prve pritožbe zoper sodbe so na voljo zoper sodbe, ki jih izda sodišče prve stopnje, in se lahko vložijo zaradi procesnih ali pravnih napak.

Druga pravna sredstva se lahko vložijo, če predmet pritožbe vključuje rešitev pravnega vprašanja splošnega pomena, tj. če je njegova razjasnitev pomembna zaradi pravne doslednosti, predvidljivosti ali razvoja, ali če ni skladnih in predhodnih odločitev vrhovnega sodišča (glej točko 1 zgoraj).

Tožbe za obnovo postopka lahko temeljijo na naslednjih razlogih

• sodba temelji na dokumentu, ki je bil prvotno ali pozneje ponarejen;
• sodba temelji na lažnem pričanju (priče, izvedenca ali stranke pod prisego);
• sodbo je pridobil zastopnik ene od strank ali druga stranka s kaznivimi dejanji (na primer prevara, poneverba, goljufija, ponarejanje listine ali posebej zaščitenih listin ali znakov uradnih potrdil, posredno lažno potrjevanje ali overjanje ali potiskanje listin);
• sodba temelji na kazenski sodbi, ki je bila pozneje razveljavljena z drugo pravno zavezujočo sodbo;
• sodba je bila izdana brez ustreznega upoštevanja predhodne odločbe, ki je imela škodljiv pomen.

Ali so med odvetniki in strankami dovoljeni dogovori o nepredvidenih ali pogojnih honorarjih? Ali je dovoljeno financiranje s strani tretjih oseb?

Da, vendar so dovoljeni le, če niso izračunani kot odstotek zneska, ki ga prisodi sodišče ("pactum de quota litis"). financiranje s strani tretjih oseb je dovoljeno in je običajno na voljo za višje sporne zneske, vendar je v zvezi z dogovori o honorarjih prožnejše. Upoštevajte, da so prepovedani sporazumi o honorarju, ki del prihodkov namenijo odvetniku.

Ali lahko stranke v sporu vložijo skupinsko tožbo? Če je tako, katera pravila veljajo za skupinske tožbe?

Čeprav ACCP ne vsebuje določb o skupinskih tožbah, je avstrijsko vrhovno sodišče odločilo, da je "skupinska tožba s posebnim avstrijskim značajem" pravno dopustna. ACCP dovoljuje združitev zahtevkov istega tožnika zoper istega toženca. Združitev se lahko vloži, če:

1. je sodišče pristojno za vse zahtevke;
2. se uporablja ista vrsta postopka ali
3. je predmet spora enake narave glede dejstev in prava. Druga možnost je organizacija množičnih zahtevkov in njihova dodelitev instituciji, ki nato nadaljuje postopek kot en sam tožnik.

Kakšni so postopki za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb?

Podrobneje glej odgovor na vprašanje "Kakšne so možnosti pritožbe zoper pravnomočno sodno odločbo? Na podlagi katerih razlogov se lahko stranka pritoži?" zgoraj.

Katere so glavne oblike alternativnega reševanja sporov? Katere so glavne organizacije za alternativno reševanje sporov v vaši jurisdikciji?

Glavne izvensodne metode, ki jih določa zakon, so arbitraža, mediacija (predvsem v družinskopravnih zadevah) in spravni odbori v stanovanjskih ali telekomunikacijskih zadevah.

Poleg tega različne poklicne organizacije (odvetniki, notarji, zdravniki, gradbeni inženirji) zagotavljajo mehanizme za reševanje sporov v zvezi s spori med svojimi člani ali med člani in strankami.

Dunajski mednarodni arbitražni center Avstrijske zvezne gospodarske zbornice (VIAC) je najpomembnejša avstrijska (mednarodna trgovinska) arbitražna institucija. Okvir za vodenje arbitražnih postopkov se imenuje "Pravila za arbitražo in poravnavo VIAC" ("dunajska pravila").

Nekatera strokovna telesa in zbornice določajo svoja pravila ali vodijo alternativne postopke reševanja sporov ali oboje.

Ali se trenutno obravnavajo kakšni predlogi za reformo zakonov in drugih predpisov, ki urejajo reševanje sporov?

Dunajski mednarodni arbitražni center si prizadeva za posodobitev in racionalizacijo svojih pravil, ki so bila prvič sprejeta leta 1975. V tem prizadevanju je bila pravila pregledana že leta 2013, pri čemer je bilo poenostavljenih in dodanih več določb. Glavne spremembe pravil lahko povzamemo na naslednji način:

Priključitev tretjih oseb

Arbitražni senat je pristojen odrediti pridružitev tretjih oseb na zahtevo ene od strank ali same tretje osebe. Sodišče ima široko diskrecijsko pravico, če so bile zaslišane vse stranke (vključno s stranko, ki se je pridružila). Dopustna je nasprotna tožba zoper stranko, ki naj bi se pridružila, kar ima za posledico tudi pravico te stranke, da sodeluje pri oblikovanju arbitražnega sodišča.

Konsolidacija postopka

Možna je združitev dveh ali več postopkov. Odločitev o združitvi sprejme izvršni odbor arbitražnega centra (po zaslišanju strank in članov sodišča).

Oblikovanje arbitrov

Vse arbitre mora potrditi generalni sekretar arbitražnega centra. Postopki z več strankami

Če se ena stranka (skupina) ne uspe dogovoriti o kandidatu, ki bo potrjen kot arbiter, ta neuspeh ne bo samodejno razveljavil kandidature druge stranke.

Odpust

Nova pravila obravnavajo tudi primere, v katerih sodišče napoti postopek na arbitražno razsodišče, s čimer se že predvideva pričakovana sprememba avstrijskega zakona o arbitraži, ki predvideva, da se postopek za razveljavitev neposredno vloži pri vrhovnem sodišču.

Pospešeni postopki

Pregledana pravila vsebujejo tudi posebne predpise o hitrem postopku. O njih se je treba izrecno dogovoriti ("opt-in"). Končno razsodbo je treba vrniti v šestih mesecih (razen če je rok podaljšan).

Ali obstajajo kakšne posebnosti v zvezi z reševanjem sporov v vaši jurisdikciji ali v Aziji, ki jih želite izpostaviti?

Ne.