Arbitraža po pogodbi o naložbah Avstrija 2021

OZADJE

Tuje naložbe

Kakšen je prevladujoči odnos do tujih naložb?

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve kot splošno stališče, ki ni povezano z nobenim konkretnim naložbenim sporom, vendarle navaja, da je vlada odprta za zavezujočo mednarodno arbitražo kot ustrezno alternativo nacionalnim sodiščem pri reševanju sporov na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov o naložbah (BIT).

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) je začela veljati 1. decembra 2009 in določa pristojnost Evropske unije na področju neposrednih naložb. Na podlagi prenesene pristojnosti sta Evropski parlament in Svet EU sprejela Uredbo 1219/2012, v skladu s katero obstoječi dvostranski investicijski sporazumi ostanejo veljavni, če jih odobri Evropska komisija, potem ko "oceni, ali ena ali več njihovih določb predstavlja resno oviro za pogajanja ali sklenitev dvostranskih investicijskih sporazumov s tretjimi državami s strani Unije" (Uredba 1219/2012, člen 5). Evropska komisija je nadalje sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z 12 dvostranskimi investicijskimi sporazumi znotraj EU (dvostranski investicijski sporazumi med državami članicami EU), ki jih je podpisala in ratificirala Avstrija.

Ne glede na navedeno je Avstrija podpisala izjavo predstavnikov vlad držav članic o pravnih posledicah sodbe Sodišča v zadevi Achmea in o zaščiti naložb v Evropski uniji z dne 15. januarja 2019 (v nadaljnjem besedilu: izjava). V skladu z Deklaracijo:

• so "vse klavzule o arbitraži med vlagatelji in državo, ki jih vsebujejo dvostranski sporazumi o naložbah, sklenjeni med državami članicami, v nasprotju s pravom EU in se zato ne uporabljajo";
• te arbitražne klavzule "nimajo učinkov, tudi kar zadeva določbe, ki zagotavljajo podaljšano zaščito naložb, izvedenih pred prenehanjem, za nadaljnje obdobje (tako imenovane klavzule o prenehanju veljavnosti (sunset ali grandfathering clauses)"; in
• arbitražno sodišče, ustanovljeno na podlagi arbitražnih klavzul med vlagateljem in državo, ni pristojno, ker država članica, ki je pogodbenica temeljnega dvostranskega investicijskega sporazuma, nima veljavne ponudbe za arbitražo.

Avstrija se je skupaj z drugimi državami podpisnicami sprva zavezala, da bo "do 6. decembra 2019 z večstransko pogodbo ali, če je to vzajemno priznano kot bolj smotrno, dvostransko prekinila vse dvostranske sporazume o naložbah, sklenjene med (državami članicami EU)". Ne glede na navedeno se Avstrija ni želela pridružiti 23 državam članicam EU pri podpisu Sporazuma o prenehanju veljavnosti dvostranskih naložbenih pogodb med državami članicami Evropske unije (Sporazum). Takšna odločitev je resnično dobrodošla, saj se z njo vrednotijo utemeljeni pomisleki, da je prenehanje dvostranskih investicijskih sporazumov znotraj EU s sredstvi iz Sporazuma morda nezdružljivo z mednarodnim javnim pravom.

Kateri so glavni sektorji za tuje naložbe v državi?

Po podatkih uradne zbirke podatkov Avstrijske nacionalne banke (OeNB) so glavni sektorji vhodnih neposrednih naložb (tj. naložb tujih vlagateljev v Avstrijo): strokovne, znanstvene in tehnične storitvene dejavnosti, finančno posredništvo, trgovina ter kemikalije, naftni derivati in farmacevtski izdelki. Celovita razčlenitev po posameznih panogah je na voljo na spletni strani OeNB .

Ali obstaja neto priliv ali odliv neposrednih tujih naložb?

Če primerjamo prihodke od vhodnih neposrednih naložb s prihodki od izhodnih neposrednih naložb (tj. naložbe avstrijskih vlagateljev na krovu), lahko ugotovimo skupni neto odliv tujih neposrednih naložb (primerjaj podatke o stanju vhodnih neposrednih naložb, razčlenjenih po panogah, za leto 2008 s podatki o stanju izhodnih neposrednih naložb, razčlenjenih po panogah, za leto 2008, ki jih je objavila OeNB). Ne glede na prvo ugotovitev je lahko v posameznih panogah prisoten znaten neto priliv, na primer v panogi strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

Zakonodaja o sporazumih o naložbah

Opišite domačo zakonodajo, ki ureja sporazume o naložbah z državo ali subjekti v državni lasti.

Avstrija nima posebnega zakona o tujih naložbah. Formalni sprejem tuje naložbe na splošno ni potreben. Vendar se lahko začnejo uporabljati nekateri nediskriminatorni nacionalni ukrepi in ukrepi EU (npr. pri pridobivanju nepremičnin, protimonopolnih ukrepih, energetskem sektorju, javni varnosti in redu).

MEDNARODNE PRAVNE OBVEZNOSTI

Sporazumi o naložbah

Navedite dvostranske ali večstranske pogodbe o naložbah, katerih pogodbenica je država, in jih na kratko opišite, pri čemer navedite tudi, ali so v veljavi.

Avstrija je podpisala in ratificirala 69 dvostranskih sporazumov o naložbah, od katerih jih velja 60:

• Albanija;
• Alžirija;
• Argentina;
• Armenija;
• Azerbajdžan;
• Bangladeš;
• Belorusija;
• Belize;
• Bosna in Hercegovina;
• Bolgarija;
• Čile;
• Kitajska;
• Hrvaška;
• Kuba;
• Češka;
• Egipt;
• Estonija;
• Etiopija;
• Gruzijo;
• Gvatemala;
• Hongkong;
• Madžarska;
• Iran;
• Jordanija;
• Kazahstan;
• Kosovo;
• Kuvajt;
• Kirgizija;
• Latvija;
• Libanon;
• Libija;
• Litva;
• Makedonija;
• Malezija;
• Malta;
• Mehika;
• Moldavija;
• Mongolija;
• Črna gora;
• Maroko;
• Namibija;
• Oman;
• Paragvaj;
• Filipini;
• Poljska;
• Romunija;
• Rusija;
• Savdska Arabija;
• Srbija;
• Slovaška;
• Slovenija;
• Južna Koreja;
• Tadžikistan;
• Tunizija;
• Turčija;
• Ukrajina;
• Združeni arabski emirati;
• Uzbekistan;
• Vietnam in
• Jemen.

Za Avstrijo kot državo članico EU veljajo različni trgovinski sporazumi in pogodbe z določbami o naložbah. Dvostranski investicijski sporazumi, podpisani z Zimbabvejem (2000), Kambodžo (2004) in Nigerijo (2013), še niso začeli veljati.

Avstrija je leta 1994 podpisala Pogodbo o energetski listini, ki ji je leta 1997 sledila uradna ratifikacija.

Najpomembnejši sporazum, ki čaka na ratifikacijo v nacionalnih parlamentih držav članic EU, je celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), ki začasno velja od 21. septembra 2017. Sodišče Evropske unije je mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ki je zapisan v sporazumu CETA, razglasilo za združljivega s pravom EU (Mnenje 1/17 (CETA), EU:C:2019:341).

Po potrebi navedite, ali dvostranski ali večstranski sporazumi o naložbah, katerih pogodbenica je država, zajemajo tudi čezmorska ozemlja.

Se ne uporablja.

Ali je država spremenila ali sklenila dodatne protokole, ki vplivajo na dvostranske ali večstranske sporazume o naložbah, katerih pogodbenica je?

Primer diplomatskih not, izmenjanih zaradi določitve predvidenega pomena dvostranskega investicijskega sporazuma, je na voljo na spletni strani Pravno-informacijskega sistema Republike Avstrije v obliki PDF.

Ali je država enostransko prekinila katero koli dvostransko ali večstransko pogodbo o naložbah, katere pogodbenica je?

Avstrija še ni dala obvestila o enostranski odpovedi nobenega dvostranskega investicijskega sporazuma.

Vendar je treba poudariti, da je treba dokončne učinke prenosa pristojnosti v zvezi z neposrednimi naložbami na EU še določiti.

Ali je država sklenila več dvostranskih ali večstranskih sporazumov o naložbah s prekrivajočim se članstvom?

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve kot splošno stališče, ki ni povezano z nobenim konkretnim naložbenim sporom, vendarle navaja odprtost vlade za zavezujočo mednarodno arbitražo kot ustrezno alternativo nacionalnim sodiščem pri reševanju sporov na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov o naložbah (BIT).

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) je začela veljati 1. decembra 2009 in določa pristojnost Evropske unije na področju neposrednih naložb. Na podlagi prenesene pristojnosti sta Evropski parlament in Svet EU sprejela Uredbo 1219/2012, v skladu s katero obstoječi dvostranski investicijski sporazumi ostanejo veljavni, če jih odobri Evropska komisija, potem ko "oceni, ali ena ali več njihovih določb predstavlja resno oviro za pogajanja ali sklenitev dvostranskih investicijskih sporazumov s tretjimi državami s strani Unije" (Uredba 1219/2012, člen 5). Evropska komisija je nadalje sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z 12 dvostranskimi investicijskimi sporazumi znotraj EU (dvostranski investicijski sporazumi med državami članicami EU), ki jih je podpisala in ratificirala Avstrija.

Ne glede na navedeno je Avstrija podpisala izjavo predstavnikov vlad držav članic o pravnih posledicah sodbe Sodišča v zadevi Achmea in o zaščiti naložb v Evropski uniji z dne 15. januarja 2019 (v nadaljnjem besedilu: izjava). V skladu z Deklaracijo:

• so "vse klavzule o arbitraži med vlagatelji in državo, ki jih vsebujejo dvostranski sporazumi o naložbah, sklenjeni med državami članicami, v nasprotju s pravom EU in se zato ne uporabljajo";
• te arbitražne klavzule "nimajo učinkov, tudi kar zadeva določbe, ki zagotavljajo podaljšano zaščito naložb, izvedenih pred prenehanjem, za nadaljnje obdobje (t. i. klavzule o prenehanju veljavnosti (sunset ali grandfathering clauses)"; in
• arbitražno sodišče, ustanovljeno na podlagi arbitražnih klavzul med vlagateljem in državo, ni pristojno, ker država članica, ki je pogodbenica temeljnega dvostranskega investicijskega sporazuma, nima veljavne ponudbe za arbitražo.

Avstrija se je skupaj z drugimi državami podpisnicami sprva zavezala, da bo "do 6. decembra 2019 z večstransko pogodbo ali, če je to vzajemno priznano kot primernejše, dvostransko prekinila vse dvostranske sporazume o naložbah, sklenjene med (državami članicami EU)". Ne glede na navedeno se Avstrija ni želela pridružiti 23 državam članicam EU pri podpisu Sporazuma o prenehanju veljavnosti dvostranskih naložbenih pogodb med državami članicami Evropske unije (Sporazum). Takšna odločitev je resnično dobrodošla, saj se z njo vrednotijo utemeljeni pomisleki, da je prenehanje dvostranskih investicijskih sporazumov znotraj EU s sredstvi iz Sporazuma morda nezdružljivo z mednarodnim javnim pravom.

Konvencija ICSID

Ali je država pogodbenica Konvencije ICSID?

Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav je bila ratificirana 25. maja 1971, za Avstrijo pa je začela veljati 24. junija 1971.

Mavricijska konvencija

Ali je država pogodbenica Konvencije ZN o preglednosti pri arbitraži med vlagatelji in državo na podlagi pogodb (Mavricijska konvencija)?

Avstrija ni pogodbenica Konvencije Združenih narodov o preglednosti pri arbitraži med vlagatelji in državo na podlagi pogodb.

Program pogodb o naložbah

Ali ima država program pogodb o naložbah?

Da.

UREDITEV VHODNIH TUJIH NALOŽB

Državni programi za spodbujanje naložb

Ali ima država program spodbujanja tujih naložb?

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve ter ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve skupaj podpirata avstrijske programe za spodbujanje naložb.

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve je v glavnem odgovorno za gospodarsko podporo tujim naložbam in objavlja obsežen pregled vseh podpor, ki so na voljo tujim vlagateljem, ki je na voljo na spletu v obliki PDF.

Ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve ter avstrijska diplomatska predstavništva so še naprej odgovorna za zaščito naložb, pri čemer se zavezujejo k izvrševanju veljavnih dvostranskih sporazumov o investicijah in zagotavljanju nadzora izvoza. Pregled pristojnosti ministrstva za Evropo, integracijo in zunanje zadeve je na voljo na spletu.

Veljavna domača zakonodaja

Opredelite domače zakone, ki veljajo za tuje vlagatelje in tuje naložbe, vključno z morebitnimi zahtevami za sprejem ali registracijo naložb.

Ob ponovnem poudarjanju odprtosti Avstrije za tuje naložbe se lahko začnejo uporabljati nekateri nediskriminatorni nacionalni ukrepi in ukrepi EU (npr. pri pridobivanju nepremičnin, protimonopolnih ukrepih, energetskem sektorju, javni varnosti in redu itd.) Poleg tega je treba v skladu z avstrijskim zakonom o zunanji trgovini (AußWG) pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za gospodarske zadeve, za "pridobitev s strani fizične osebe, ki ni državljan Evropske unije, državljan Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali Švice, ali pravne osebe ali družbe s sedežem v državi, ki ni članica EU, razen EGP in Švice", če namerava vlagatelj pridobiti ali kako drugače pridobiti kontrolni položaj v panogah posebnega pomena za Republiko Avstrijo, kot je določeno v členu 25(a)(2) AußWG.

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve trenutno pripravlja spremembe zakona AußWG, s čimer se natančno upošteva Uredba (EU) 2019/452 o "vzpostavitvi okvira za preverjanje neposrednih tujih naložb v Unijo".

Ustrezna regulativna agencija

Navedite državno agencijo, ki ureja in spodbuja vhodne tuje naložbe.

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve ter ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve skupaj podpirata avstrijske programe za spodbujanje naložb.

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve je pristojno predvsem za gospodarsko podporo tujim naložbam in objavlja obsežen pregled vseh podpor, ki so na voljo tujim vlagateljem, ki je na voljo na spletu v obliki PDF.

Ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve ter avstrijska diplomatska predstavništva so še naprej odgovorna za zaščito naložb, pri čemer se zavezujejo k izvrševanju veljavnih dvostranskih sporazumov o investicijah in zagotavljanju nadzora izvoza. Pregled pristojnosti ministrstva za Evropo, integracijo in zunanje zadeve je na voljo na spletu.

Ustrezna agencija za spore

Določite državno agencijo, ki ji je treba vročiti postopek v sporu s tujim vlagateljem.

Če v sporazumih o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, ni neposredne določbe o točkovnem skladu, mora vlagatelj obvestilo o sporu vročiti ministrstvu za Evropo, integracijo in zunanje zadeve.

PRAKSA V ZVEZI S SPORAZUMI O NALOŽBAH

Vzorčni dvostranski investicijski sporazum

Ali ima država vzorčni dvostranski sporazum o investicijah?

Avstrija ima vzorčno dvostransko pogodbo o naložbah (BIT), ki je bila sprejeta leta 2008. Vendar pa je ključno opozoriti, da je bilo prevladujoče število dvostranskih investicijskih sporazumov, ki jih je Avstrija podpisala in ratificirala pred najnovejšo različico vzorčnega dvostranskega investicijskega sporazuma. Prav tako je težko oceniti, kakšen vpliv bi lahko imela najnovejša vzorčna dvostranska pogodba o naložbah v prihodnosti.

Primerljiva analiza dvostranskih sporazumov o investicijah, podpisanih po uvedbi avstrijskega vzorčnega dvostranskega sporazuma o investicijah, kaže na pomanjkanje enotnosti. Po eni strani so bili sporazumi o naložbah s Tadžikistanom in Kosovom oblikovani strogo v skladu z vzorčnim dvostranskim investicijskim sporazumom. Nasprotno pa so bile v istovrstnih sporazumih s Kirgizijo in Kazahstanom v nekaterih pomembnih vidikih uvedene spremembe vzorčnega dvostranskega investicijskega sporazuma.

Poleg tega določbe o zaščiti naložb pogosto postajajo del trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami, kar omejuje namen, predviden za vzorčni dvostranski sporazum o investicijah.

Kar zadeva vsebino vzorčnega BIT, je Avstrija vsekakor predstavila jedrnato, funkcionalno in napredno platformo za uspešno zaščito tujih naložb. Ključne določbe zagotavljajo:

• enako obravnavo tujih vlagateljev v primerjavi z domačimi vlagatelji ali vlagatelji iz tretjih držav; obveznost poštene obravnave v skladu s standardi mednarodnega prava (strogo urejena razlastitev, na plačila v okviru naložbe je treba vplivati brez omejitev itd.
• učinkovito reševanje sporov pred:
  • nacionalnimi sodišči;
  • Mednarodnim centrom za reševanje naložbenih sporov (ICSID);
  • edinega arbitra ali ad hoc arbitražno sodišče, ustanovljeno v skladu z arbitražnimi pravili Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), in
  • edini arbiter ali ad hoc sodišče v skladu z arbitražnimi pravili Mednarodne trgovinske zbornice (ICC).

Nadaljnje posebnosti vzorčnega dvostranskega sporazuma o investicijah vključujejo značilno opredelitev pojmov "vlagatelj" in "naložba" ter precej obsežno krovno klavzulo. Komentar, v katerem so podrobneje obravnavani pomembni vidiki vzorčnega dvostranskega sporazuma o investicijah, je na voljo na spletu.

Pripravljalno gradivo

Ali ima država osrednjo zbirko pripravljalnih gradiv za pogodbe? Ali je takšno gradivo javno dostopno?

Vsa razpoložljiva podporna gradiva za vse mednarodne pogodbe, ki jih je ratificiral parlament Republike Avstrije, so na voljo na spletu . Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve na svojem spletišču daje na voljo nemške različice ratificiranih dvostranskih sporazumov o investicijah s spremljevalnimi instrumenti za pregled in javni nadzor. Na spletu so na voljo tudi različice, prevedene v angleščino in druge jezike , kjer je to primerno.

Področje uporabe in pokritost

Kakšno je običajno področje uporabe sporazumov o naložbah?

Kvalifikacije vlagateljev

Sporazumi o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, nekoliko ne tako enotno določajo številne pravne kvalifikacije, ki jih mora tuji vlagatelj izpolnjevati, da se mu prizna materialna zaščita. Medtem ko se za "vlagatelje" na splošno lahko štejejo tako fizične kot pravne osebe (tj. podjetja), dodatne zahteve vključujejo:

Glavni kraj ustanovitve ali poslovanja

V členu 1(3) vzorčnega dvostranskega investicijskega sporazuma je podjetje med drugim opredeljeno kot "ustanovljeno ali organizirano v skladu z veljavnim pravom pogodbenice". Zahteva glede sedeža je izrecno določena v več sklenjenih BIT (npr. člen 1(2) avstrijsko-beloruskega BIT; člen 1(2)(b) avstrijsko-argentinskega BIT; itd.) V nekaterih primerih se lahko zahteva po sedežu nadomesti z ugotavljanjem (pre)prevladujočega vpliva nad vlagateljem, ki ga ima subjekt ene od pogodbenic (npr. člen 1(2)(c) avstrijsko-egiptovskega dvojnega investicijskega sporazuma; člen I(2) avstrijsko-kuvajtskega dvojnega investicijskega sporazuma; itd.)

Opravljanje bistvenih poslovnih dejavnosti

V členu 1(3) vzorčnega BIT je nadalje navedeno, da mora podjetje "opravljati bistvene poslovne dejavnosti [v državi gostiteljici]". V skladu z zgoraj navedenim se številni dvostranski investicijski sporazumi sklicujejo na obveznost opravljanja dejanskih poslovnih dejavnosti (npr. člen 1(2)(b), dvostranski investicijski sporazum med Avstrijo in Čilom).

Nedosledne kvalifikacije glede na pogodbenico

Opazno število dvostranskih investicijskih sporazumov opredeljuje zahteve, povezane z opredelitvijo "vlagatelja", neodvisno za vsako pogodbenico (npr. člen I(2), dvostranski investicijski sporazum Avstrija-Kuvajt).

Zavrnitev ugodnosti

V skladu z vzorčnim dvostranskim investicijskim sporazumom številni sklenjeni dvostranski investicijski sporazumi izrecno zavračajo zaščito v primerih, ko zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene. Najboljši primer take določbe je v členu 10 avstrijsko-uzbekistanskega dvojnega investicijskega sporazuma, ki določa:

[a] pogodbenica lahko vlagatelju druge pogodbenice in njegovim naložbam zavrne ugodnosti tega sporazuma, če so vlagatelji države nepogodbenice lastniki ali nadzorniki prvega navedenega vlagatelja in če ta vlagatelj nima bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju pogodbenice, po katere pravu je ustanovljen ali organiziran.

Opredelitev pojma "naložba

Zaščitena "naložba" v skladu z vzorčnim dvostranskim sporazumom o investicijah vključuje vsa sredstva, ki so "neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom" zaščitenega vlagatelja. Ta opredelitev, ki je resda okvirna, je nekoliko omejena z dodatnimi premisleki, ki jih nalagajo veljavni dvostranski sporazumi o investicijah:

Razlikovanje med neposrednimi in posrednimi naložbami

Čeprav prevladujoče število sporazumov o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, odobrava zaščito v obeh primerih, pa nekateri ne segajo tako daleč, da bi zagotovili zaščito posrednim ali neprofitnim naložbam (npr. člen 1(1) avstrijsko-iranskega dvostranskega investicijskega sporazuma).

Teritorialna zahteva in zakonitost

Naložbe so na splošno zaščitene, če so izvedene na ozemlju pogodbenice ter v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice (npr. člen 1(3), Avstrijsko-malezijski BIT).

Vprašanja retroaktivnega kritja

Velika večina sporazumov o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, bodisi zagotavlja zaščito naložbam, ki so bile opravljene od posebej določenega datuma (npr. člen 9, BIT Avstrija-Rusija), bodisi ne razlikuje pri dodeljevanju zaščite naložbam, opravljenim pred datumom začetka veljavnosti pogodbe in po njem (npr. člen 24, BIT Avstrija-Kuba).

Zaščita

Kakšna vsebinska zaščita je običajno na voljo?

Pogodbe o naložbah, ki jih je sklenila Avstrija, na splošno določajo naslednje zaščite, ob upoštevanju redkih izjemnih omejitev:

• poštena in pravična obravnava;
• varstvo pred razlastitvijo (neposredno in posredno); varstvo države z največjimi ugodnostmi;
• zaščito pred diskriminacijo in nacionalno obravnavo; popolno zaščito in varnost ter
• krovno klavzulo.

Reševanje sporov

Katere so najpogosteje uporabljene možnosti reševanja sporov v naložbenih sporih med tujimi vlagatelji in vašo državo?

Avstrijski dvostranski investicijski sporazumi najpogosteje določajo institucionalno arbitražo ICSID ali ad hoc postopek UNCITRAL kot forum, ki se izbere za reševanje vseh sporov, ki izhajajo iz zadevnega dvostranskega investicijskega sporazuma. V nasprotju s prvim pa nekateri dvostranski sporazumi o investicijah predvidevajo še dodatno možnost arbitraže po pravilih Stockholmske trgovinske zbornice (npr. člen 7 dvostranskega sporazuma o investicijah Avstrija-Rusija) ali po pravilih Mednarodne kazenske komisije (npr. člen 11 dvostranskega sporazuma o investicijah Avstrija-Kuba).

Zaupnost

Ali ima država uveljavljeno prakso zahteve po zaupnosti pri arbitraži o naložbah?

Se ne uporablja.

Zavarovanje

Ali ima država agencijo ali program za zavarovanje naložb?

Avstrijski vlagatelji lahko zahtevajo zavarovanje za naložbe v državah v razvoju v skladu s Konvencijo o ustanovitvi Večstranske agencije za jamstvo za naložbe. Avstrija je leta 1997 postala ena od 25 industrializiranih držav članic tega akta.

Avstrijski vlagatelji lahko poleg tega zaprosijo za zavarovanje tujih naložb pred političnim tveganjem. Jamstvo G4, ki ga zagotavlja Osterreichische Kontrollbank AG (OeKB), je na splošno namenjeno trgom zunaj EU in zunaj OECD. Pregled teh storitev je na voljo na spletni strani OeKB .

ZGODOVINA INVESTICIJSKE ARBITRAŽE

Število arbitraž

V koliko znanih arbitražnih postopkov na podlagi naložbenih pogodb je država sodelovala?

V času priprave tega poročila je Avstrija aktivno sodelovala v eni javno znani arbitraži na podlagi pogodbe o naložbah med vlagatelji in državo: (zadeva ICSID, št. ARB/15/32). Postopek se je začel julija 2015 na podlagi dvostranskega investicijskega sporazuma, ki ga je Avstrija leta 2002 sklenila z Malto (v veljavi od marca 2004). Vlagatelj, ki je vložil zahtevek, je s tem zatrjeval, da je Avstrija:

• uvedla samovoljne, nerazumne ali diskriminatorne ukrepe; odrekla popolno zaščito in varnost;
• kršila veljavne prepovedi neposredne in posredne razlastitve;
• ter zavrnila pošteno in pravično obravnavo.

Arbitražno sodišče je oktobra 2017 zavrnilo zahtevke iz razlogov pristojnosti po obravnavi točke, ki se je pojavila marca istega leta.

Industrije in sektorji

Ali se naložbene arbitraže, v katere je vpletena država, običajno nanašajo na določene industrije ali naložbene sektorje?

Se ne uporablja.

Izbira arbitra

Ali je država v preteklosti uporabljala privzete mehanizme za imenovanje arbitražnih sodišč ali je v preteklosti imenovala posebne arbitre?

Se ne uporablja.

Obramba

Ali se država običajno brani pred naložbenimi zahtevki? Navedite podrobnosti o notranjem svetovalcu države za naložbene spore.

Se ne uporablja.

IZVRŠBA ODLOČB PROTI DRŽAVI

Sporazumi o izvršbi

Ali je država pogodbenica katerega koli mednarodnega sporazuma o izvrševanju, kot je Konvencija ZN o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb iz leta 1958?

Avstrija je postala pogodbenica Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) 2. maja 1961. Newyorška konvencija se za Avstrijo uporablja neomejeno, saj je bil prvotni pridržek o vzajemnosti leta 1988 umaknjen.

Upoštevanje arbitražne odločbe

Ali država običajno prostovoljno spoštuje arbitražne odločbe, izdane zoper njo?

Se ne uporablja.

Neugodne odločbe

Če ne, ali se država zoper neugodne razsodbe pritoži pri domačih sodiščih ali sodiščih, kjer je bil sedež arbitraže?

Se ne uporablja.

Določbe, ki ovirajo izvrševanje

Navedite podrobnosti o vseh domačih pravnih določbah, ki lahko ovirajo izvršitev arbitražnih odločb proti državi na njenem ozemlju.

Avstrijski zakonodajalci jasno razlikujejo med pravili o izvrševanju domačih (tj. izdanih v arbitražnem postopku z dogovorjenim sedežem arbitraže v Avstriji) in tujih (tj. izdanih v arbitražnem postopku z dogovorjenim sedežem arbitraže zunaj Avstrije) arbitražnih odločb.

V prvem primeru člen 1 avstrijskega zakona o izvrševanju določa, da se lahko domače arbitražne odločbe, zoper katere ni pritožbe (vključno s sporazumi o poravnavi), izvršijo neposredno, saj so po naravi stvari podeljeni izvršilni naslovi.

V nasprotju z zgoraj navedenim naslov III avstrijskega zakona o izvršbi (člen 403 in naslednji) zahteva formalno priznanje tujih arbitražnih odločb pred domačo izvršbo, razen če bi bilo treba odločbe izvršiti brez predhodne ločene razglasitve izvršljivosti na podlagi veljavnega mednarodnega sporazuma (npr. pogodbe z veljavno obveznostjo vzajemnosti pri priznavanju in izvrševanju) ali akta Evropske unije.

V skladu s členom IV(1)(a) Newyorške konvencije mora vložnik, ki zahteva priznanje arbitražne odločbe, predložiti izvirnik arbitražne odločbe (ali overjeno kopijo) in izvirnik arbitražnega sporazuma (ali overjeno kopijo). Člen 614(2) avstrijskega zakonika o civilnem postopku (ZPO) v zvezi s tem odločitev o tem, ali bo od vložnika zahteval predložitev ustreznega arbitražnega sporazuma (ali overjene kopije), prepušča sodnikovi presoji. Ker pristojna okrožna sodišča preverjajo le izpolnjevanje formalnih zahtev, je bilo stališče avstrijskega vrhovnega sodišča glede tega bolj formalistično - zahtevajo preverjanje, ali je ime dolžnika, kot je navedeno v predlogu za dovolitev izvršbe, v skladu z imenom, navedenim v arbitražni odločbi.

Poleg navedenega lahko za arbitražno odločbo velja tudi člen 606 ZPO, ki zahteva, da je arbitražna odločba pisna in da jo podpišejo arbitri. Če se stranki ne dogovorita, se lahko uporabijo dodatne formalne zahteve.

Avstrijska sodišča niso upravičena do vsebinske presoje arbitražne odločbe. Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe. Vendar je mogoče vložiti tožbo za razveljavitev arbitražne razsodbe (tako razsodbe o pristojnosti kot razsodbe o vsebini) iz zelo specifičnih, ozkih razlogov, in sicer

• arbitražno sodišče je sprejelo ali zavrnilo pristojnost, čeprav ni arbitražnega sporazuma ali veljavnega arbitražnega sporazuma;
• stranka ni bila sposobna skleniti arbitražnega sporazuma v skladu s pravom, ki se uporablja za to stranko;
• stranka ni mogla predstaviti svoje zadeve (npr. ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali arbitražnem postopku);
• arbitražna odločba se nanaša na zadevo, ki ni predvidena v arbitražnem sporazumu ali ne spada pod njegove pogoje, ali pa se nanaša na zadeve, ki presegajo zahtevano sodno varstvo v arbitraži (če take pomanjkljivosti zadevajo ločljiv del arbitražne odločbe, je treba tak del razveljaviti);
• sestava arbitražnega sodišča ni bila v skladu s členi 577 do 618 ZPO ali sporazumom strank;
• arbitražni postopek ni bil v skladu s temeljnimi načeli avstrijskega pravnega sistema (ordre public) ali pa arbitražna odločba ni v skladu z njimi; in
• če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka domačega sodišča v skladu s členom 530(1) ZPO.

Državam je priznana suverena imuniteta za tožbe le v obsegu njihove suverenosti. Imuniteta ne velja za ravnanja zasebne komercialne narave. Tuje premoženje v Avstriji je tako izvzeto iz izvršbe glede na njegov namen: če je namenjeno izključno zasebnim transakcijam, se lahko zaseže in postane predmet izvršbe; če pa je namenjeno izvajanju suverenih pooblastil (npr. naloge veleposlaništva), ni mogoče odrediti izvršilnih ukrepov. Avstrijsko vrhovno sodišče (OGH) je v ustrezni odločitvi o tem vprašanju ugotovilo (glej 3 Ob 18/12), da splošna imuniteta za državno premoženje ni predvidena, temveč je dolžnost zavezane države, da dokaže, da je pri prekinitvi izvršilnega postopka v skladu s členom 39 avstrijskega zakona o izvršbi ravnala s suverenimi pooblastili.

Ker ni poučne sodne prakse, je morda racionalno sklepati, da bi bil preboj korporativne tančice v zvezi z državnim premoženjem pravno dopusten, če so pravila o obsegu suverene imunitete dopolnjena z izpolnjevanjem veljavnih zakonodajnih zahtev o preboju korporativne tančice.

POSODOBITEV IN TRENDI

Ključni dogodki v zadnjem letu

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšni novi trendi ali vroče teme?

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve kot splošno stališče, ki ni povezano z nobenim konkretnim naložbenim sporom, vendarle navaja odprtost vlade za zavezujočo mednarodno arbitražo kot ustrezno alternativo nacionalnim sodiščem pri reševanju sporov na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov o naložbah (BIT).

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) je začela veljati 1. decembra 2009 in določa pristojnost Evropske unije na področju neposrednih naložb. Na podlagi prenesene pristojnosti sta Evropski parlament in Svet EU sprejela Uredbo 1219/2012, v skladu s katero obstoječi dvostranski investicijski sporazumi ostanejo veljavni, če jih odobri Evropska komisija, potem ko "oceni, ali ena ali več njihovih določb predstavlja resno oviro za pogajanja ali sklenitev dvostranskih investicijskih sporazumov s tretjimi državami s strani Unije" (Uredba 1219/2012, člen 5). Evropska komisija je nadalje sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z 12 dvostranskimi investicijskimi sporazumi znotraj EU (dvostranski investicijski sporazumi med državami članicami EU), ki jih je podpisala in ratificirala Avstrija.

Ne glede na navedeno je Avstrija podpisala izjavo predstavnikov vlad držav članic o pravnih posledicah sodbe Sodišča v zadevi Achmea in o zaščiti naložb v Evropski uniji z dne 15. januarja 2019 (v nadaljnjem besedilu: izjava). V skladu z Deklaracijo:

• so "vse klavzule o arbitraži med vlagatelji in državo, ki jih vsebujejo dvostranski sporazumi o naložbah, sklenjeni med državami članicami, v nasprotju s pravom EU in se zato ne uporabljajo";
• te arbitražne klavzule "nimajo učinkov, tudi kar zadeva določbe, ki zagotavljajo podaljšano zaščito naložb, opravljenih pred prenehanjem, za nadaljnje obdobje (tako imenovane klavzule o prenehanju veljavnosti (sunset ali grandfathering clauses)"; in
• arbitražno sodišče, ustanovljeno na podlagi arbitražnih klavzul med vlagateljem in državo, ni pristojno, ker država članica, ki je pogodbenica temeljnega dvostranskega investicijskega sporazuma, nima veljavne ponudbe za arbitražo.

Avstrija se je skupaj z drugimi državami podpisnicami sprva zavezala, da bo "odpovedala vse dvostranske sporazume o naložbah, sklenjene med

(državami članicami EU) z večstransko pogodbo ali, če je to obojestransko priznano kot primernejše, dvostransko" do 6. decembra 2019. Ne glede na navedeno se Avstrija ni želela pridružiti 23 državam članicam EU pri podpisu Sporazuma o prenehanju veljavnosti dvostranskih naložbenih pogodb med državami članicami Evropske unije (Sporazum). Takšna odločitev je resnično dobrodošla, saj se z njo vrednotijo utemeljeni pomisleki, da je prenehanje dvostranskih investicijskih sporazumov znotraj EU s sredstvi iz Sporazuma morda nezdružljivo z mednarodnim javnim pravom.

Koronavirus

Katero zakonodajo za izredne razmere, programe pomoči in druge pobude, značilne za vaše področje prakse, je vaša država izvedla za obvladovanje pandemije? Ali so bili zaradi obravnavanja teh vprašanj spremenjeni obstoječi vladni programi, zakoni ali predpisi? Katere najboljše prakse so priporočljive za stranke?