Avtorji
Uvod
Dunajsko deželno sodišče za civilne zadeve je 13. februarja 2020 zaključilo ustno obravnavo v zadevi o varstvu podatkov, ki jo je proti Facebooku vložila evropska skupina za varstvo zasebnosti None of Your Business, katere soustanovitelj je avstrijski aktivist Max Schrems. Na obravnavi se je evropska direktorica za zasebnost družbe Facebook Cecilia Alvarez soočila z vprašanji, ki so se nanašala na vprašanja nadzora podatkov v zvezi s platformo družbenih medijev - zlasti na vprašanja v zvezi z:
- zmožnost Facebooka, da od svojih uporabnikov pridobi soglasje;
- izpolnjevanje zahtev po podatkih tistih, ki so aktivni na spletnem mestu, in
- ključno vprašanje, kaj pomeni izraz "izbris podatkov".
Alvarez je na vprašanje, kateri podatki se shranjujejo, priznal, da ne ve, katere informacije se shranjujejo in celo ne pozna metodologije, ki bi jo Facebook pri tem uporabil. Vendar je bilo med zaslišanjem ugotovljeno, da se izbrisana gesla hranijo še najmanj osem let in da ima platforma dostop do podatkov o uporabnikih od partnerjev tudi v primeru, če ti ne dajo soglasja. Medtem ko naj bi bila sodba izdana v doglednem času, bo na višjem deželnem sodišču na Dunaju najverjetneje vložena pritožba, na podlagi katere bi se lahko zahtevek predložil avstrijskemu vrhovnemu sodišču ali Sodišču Evropskih skupnosti.
Pred zadevo je bilo v Avstriji, na Irskem in v Luksemburgu že veliko obravnav. Ta članek se osredotoča na postopke, ki so se odvijali v Avstriji.
Avstrijski postopki
Čeprav je bilo veliko vprašanj v zvezi s to zadevo obravnavanih na ravni EU, ne gre zanemariti vloge avstrijskih sodišč. Sodišče EU je 24. januarja 2015 odločilo, da lahko Schrems vloži zahtevek na podlagi potrošniškega prava kot posameznik, ne pa tudi v imenu evropskih podpisnikov v okviru skupinske tožbe. Vendar je bistvena ugotovitev, ali je mogoče pravico uporabnika na podlagi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR) uveljavljati pred državnimi sodišči, postala odločilno vprašanje, ki ga je obravnavalo avstrijsko vrhovno sodišče. Sodišče je s svojo odločitvijo z dne 11. junija 2019 preprečilo poskus družbe Facebook, da bi se izognila tožbi o temeljnem varstvu podatkov, in se s tem distanciralo od predhodne sodbe višjega deželnega sodišča na Dunaju. Vrhovno sodišče je nadalje okrepilo, da se nacionalno pravo ne uporablja, če je v nasprotju z uredbo GDPR.
V prihodnjih tednih bo Avstrija znova postala v središču pozornosti pravnih strokovnjakov, znanstvenikov in zakonodajalcev doma in v tujini. Sodišče EU je že leta 2019 izdalo odločbo - v nepovezani zadevi o predhodni zahtevi, ki jo je podalo vrhovno sodišče v zvezi z razlago Direktive EU 2000/31/ES -, s katero je prisililo Facebook, da je moral spoštovati odredbo nacionalnega sodišča in globalno odstraniti obrekovalne objave. Sodba je bila sprejeta po tem, ko je Eva Glawischnig-Piesczek, političarka avstrijske stranke Zelenih, vložila tožbo proti Facebooku na vrhovnem sodišču, ki je omrežju naložilo, da odstrani objavo zaradi nezakonite vsebine, ki so jo ustvarili uporabniki. Ta odločitev ni služila le kot merilo za pristojnost evropske zakonodaje pri urejanju spletnih transakcij, temveč je državam članicam zagotovila tudi večja pooblastila za uveljavljanje nacionalnih pravil o zadevah sovražnega govora in zasebnosti.
Komentar:
Glede na ta razvoj dogodkov in naraščajoče število pogosto konkurenčnih pravil in predpisov obravnavana odločitev dunajskega deželnega sodišča za civilne zadeve napoveduje nadaljnje spore o vlogi Evrope pri določanju novih standardov, s katerimi naj bi se urejale spletne dejavnosti.