Logotip Mednarodne odvetniške zbornice

Direktive EU, zakonodajne spremembe in spremembe pravil za registracijo končnih dejanskih lastnikov v Avstriji

Postopno zmanjševanje števila avstrijskih sodnih postopkov je mogoče v veliki meri pripisati stalni priljubljenosti metod ARS, ki omogočajo globalno izvršljivost v čezmejnih sporih. Ne glede na te trende pa je Avstrija doživela tudi porast novih dogodkov v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na javno in zasebno izvršbo.

V Avstriji so bile zaradi izvajanja zadnjih direktiv EU sprejete številne zakonodajne spremembe in prilagoditve.Posebej so bile omenjene spremembe avstrijskega konkurenčnega prava, ki temeljijo na Direktivi EU 2014/104 in so določene v avstrijskem zakonu o omejevalnih sporazumih ("KartG"). Nova pravila vključujejo določbe o vložitvi odškodninskih zahtevkov v zvezi s kršitvami protimonopolnih pravil in so namenjena vzpostavitvi večje gotovosti glede njihovega uveljavljanja. Prav tako ponujajo spremembe zastaralnega roka za vložitev takih tožb, razširjajo pravila o razkritju in prenašajo dokazno breme na toženo stranko. ta razvoj je bil dopolnjen z izvajanjem Direktive EU 2016/943 in posledičnimi spremembami Zveznega zakona proti nelojalni konkurenci (UWG), ki se osredotočajo na varstvo nerazkritih poslovnih informacij in preprečevanje industrijskega vohunjenja.

V zadnjem času je posebno pozornost pritegnilo izvajanje Direktive EU2018/843, ki spreminja lokalni zakon o registru dejanskih lastnikov, in sicer kot najnovejši dodatek k temu, kar je postalo zapletena in zelo sofisticirana shema skladnosti.Odkar so te spremembe začele veljati 10. januarja 2020 (nadaljnje spremembe veljajo od novembra 2020 in marca 2021), so uvedle bistvene spremembe, od katerih so nekatere poudarjene v nadaljevanju.

I. Javni dostop

  • Dostop je bil tradicionalno rezerviran za omejeno skupino posameznikov (npr. notarji, upniki, odvetniki itd.) in tistih, ki imajo legitimen interes za pridobitev informacij iz registra.
  • Od zdaj lahko vsakdo, ki želi dostop, pridobi informacije o dejanskem lastniku katere koli pravne osebe.

II.Zahteve za obveščanje

  • Letni pregledi za preverjanje, ali so vnosi podatkov popolni in pravilni, so prej veljali za zadostne. Spremembe je bilo treba dokumentirati in o njih zahtevati obvestilo. Če v registru ni bilo sprememb, ni bilo potrebno nadaljnje ukrepanje.
  • Trenutno je treba potrebne spremembe registrirati v štirih tednih po zaključku letnega pregleda. Če takih sprememb ni, je treba predložiti izrecno obvestilo, ki potrjuje veljavnost registriranih podatkov.

III.Trusti

  • Za posle, ki so temeljili na uporabi skrbniških skladov, je prej veljal avstrijski zakon WiEReG, če je obstajala neposredna povezava med njihovim upravljanjem in forumom (možni kazalniki vključujejo stalno prebivališče ali pravni sedež skrbnika).
  • Registracija je potrebna ne glede na sedež uprave (Avstrija ali druga država članica EU), če je upravitelj vstopil v poslovna razmerja z Avstrijo ali sodeloval v transakcijah, ki vključujejo nakupe nepremičnin, ki se nahajajo v Avstriji.V zvezi s skrbništvi je treba v registru navesti lastniške deleže.

IV.Kazni

  • Nepravilna/neizpolnjena obvestila, neizpolnjevanje zahtev za obveščanje (po dveh zahtevah) ali opustitev registracije ustreznih sprememb v štiritedenskem roku so bili kaznovani z denarno kaznijo (200 000 EUR (naklep); 100 000 EUR (huda malomarnost)).
  • Razlogi za izrekanje kazni ostajajo nespremenjeni, vendar so bili razširjeni. Če se ne hranijo dokumenti ali druge informacije, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja zgoraj navedenih obveznosti, se lahko naložijo globe (75 000 EUR (naklep), 25 000 EUR (huda malomarnost)). Če stranka ugotovi, da so informacije nepopolne ali napačne, je treba vnesti elektronsko opombo, razen če se v razumnem roku ponudijo popravki. Kazni se zdaj lahko naložijo v šestih tednih namesto v treh mesecih

V.Paket o skladnosti

  • Z novembrom bo začela veljati nova podatkovna platforma, katere namen je centralizirati vso ustrezno dokumentacijo v zvezi s preverjanjem končnega dejanskega lastništva. Poimenovana je "paket za skladnost" in naj bi olajšala delovanje registra s shranjevanjem predhodno naloženih opomb, zapisov in potrditev, ki so jih predložili subjekti, ki poročajo.

Zaključne ugotovitve

Zavezanost Avstrije k vzpostavitvi minimalnega standarda javnega dostopa do dejanskega lastništva je bila okrepljena in nadgrajena z nedavnimi spremembami registra UBO, ki so začele veljati z začetkom letošnjega leta. Kot obsežna platforma, ki centralizira informacije o dejanskem lastništvu, služi kot bistveno orodje za preprečevanje pranja denarja, davčnih utaj in financiranja terorizma. Poleg pogosto spregledane, a ključne vloge pri vzpostavljanju zaupanja državljanov, ta spremenjeni in poenostavljeni pristop podjetjem omogoča tudi zmanjšanje stroškov in zmanjšanje zapletenosti pri izvajanju skrbnega preverjanja in obvladovanju tveganj. Nedavne prilagoditve avstrijskih pravnih določb o registrih UBO lahko z lažjo dostopnostjo in večjo preglednostjo utrdijo stabilnost trga ter povečajo zaupanje vlagateljev in učinkovitost pri razporejanju kapitala.

Osrednje mesto za evidentiranje fizičnih in pravnih oseb ter novo uvedene postopkovne spremembe so ključna orodja v praksi pravdnih zastopnikov, tako v zvezi z njihovimi možnostmi iskanja premoženja kot tudi pooblastili za izvršbo. Z dostopom do zdaj bistveno razširjenega obsega informacij bodo bolje opremljeni za boj proti zapletenim kaznivim dejanjem in korupciji na način, ki ne bo zgolj reaktiven, temveč učinkovitejši in smotrnejši.