Avstrija: Arbitraža v času Covid-19: avstrijska perspektiva
Avtor: Sharon Schmidt
Postopno naraščanje števila okužb s COVID-19 je v času pisanja tega poročila po vsem svetu zahtevalo 655 112 smrtnih žrtev (vir: SZO). Njen globalni doseg je nesporno in nepreklicno spremenil življenje, kot ga poznamo, pri čemer ni ostala nedotaknjena nobena industrija, gospodarstvo ali osebni odnosi. Prekinjene so bile mednarodne dobavne verige, destabilizirana je bila svetovna trgovina in borzni trgi so strmoglavili.
Medtem ko so se nekatere vlade odločile za nadaljevanje dela z izvajanjem ukrepov, med drugim za ponovno odprtje vrtcev in osnovnih šol ter odpravo omejitev potovanj, so druge izrazile zaskrbljenost zaradi ohlapnosti ali celo opustitve ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, saj obstaja realna nevarnost, da bi se sprožil nov val množičnih okužb. Ne glede na politične premisleke, na katerih temeljijo ti različni načini ukrepanja, pa ostaja negotovost glede tega, kdaj je mogoče pričakovati popolno in varno obnovitev gospodarskih dejavnosti.
Ker številna poslovna razmerja ne morejo izpolniti svojih obveznosti glede storitev, je pandemija sprožila vrsto pravnih vprašanj o tem, ali in v kolikšni meri je mogoče uveljavljati pogodbene zahtevke ter kdo nosi gospodarske posledice, če ni jasno določljive krivde. Čeprav bi bilo napačno predvidevati, kako bo kriza zaradi koronavirusov vplivala na mednarodno arbitražo, pa njenega dosedanjega vpliva ni mogoče zanikati. Arbitražne obravnave so bile preložene, mednarodne konference pa odpovedane. Zaradi nasprotujočih si direktiv, ki veljajo za različne lokacije strank, arbitrov in prič, so še vedno prisotni pomisleki glede varnega izvajanja obravnav v bližnji prihodnosti. Ker se mnogi bojijo, da bo virus postal endemičen, in ker se pričakuje, da bodo nemedicinski ukrepi, kot je socialna distanca, v bližnji prihodnosti ostali v veljavi, so potrebne nove poti za premagovanje novih pravnih izzivov. Prav arbitraža lahko zaradi uporabe spletnih orodij zagotovi potrebno prožnost, ki je potrebna v teh časih brez primere.
V nadaljevanju bodo obravnavani vpliv in izzivi, ki jih COVID-19 predstavlja za udeležence arbitražnega postopka. Dotaknilo se bo določb, ki jih je sprejel avstrijski pravosodni sistem, ter opisalo metode in možne rešitve za vodenje arbitražnih obravnav v okviru COVID-19.
II. Avstrijski odziv
Da bi se izognili nenehnim zamudam, so vodilne arbitražne institucije ponudile številne alternativne ukrepe za vodenje arbitražnih postopkov.
Da bi zmanjšali število morebitnih motenj, ki jih še poslabšajo tisti, ki se želijo izogniti arbitražni odgovornosti, so se institucionalne smernice redno posodabljale in se še posodabljajo. Odzivi so bili zelo različni, mnogi so se zatekli k virtualnim sestankom, telefonskim konferencam in novim kanalom za predložitev dokumentov in vložitev zahtevkov.
Vodenje arbitražnih postopkov brez osebnih obravnav pomeni temeljni odmik od tistega, kar se že dolgo dojema kot nepogrešljiv element poštenega postopka.
Avstrijski pravosodni sistem je priznal potrebo po takšnem spremenjenem pristopu s sprejetjem novih strategij, ki odstopajo od uveljavljenih tradicij in zaupanja vrednih tehnik, ki so prej veljale za ključne v arbitražnih postopkih.
Avstrijska vlada je 25. marca 2020 ustanovila Bundesgesetz betreffend Begleitmaßnahmen zu COVID-19 in der Justiz (avstrijski zvezni zakon o ukrepih Covid-19 za pravosodni sistem), ki bo veljal do 31. decembra 2020. V njegovem prvem delu so opisana pravila v zvezi s civilnimi zadevami s poudarkom na prekinitvah procesnih rokov ter prekinitvi rokov za začetek postopka, vključno s prekluzivnimi roki. Vendar je treba posebej izpostaviti uvedbo omejitev za ustne postopke in vročanje sodnih pisanj. Poleg že uvedenih omejitev svobode gibanja se ustne obravnave izvajajo le, če se dokaže, da so nujno potrebne. Vse oblike komunikacije je treba izvajati s tehnološkimi sredstvi, bodisi prek telefona ali videokonference, medtem ko je treba dokumente fizično pošiljati po pošti in jih uporabiti le v nujnih primerih. Elektronski sistem za vlaganje vlog na sodišču še naprej v celoti deluje. Zakon ponuja tudi informacije o učinkih morebitnega prenehanja opravljanja sodnih storitev avstrijskih sodišč (4. člen), učinkih neizpolnjevanja obveznosti plačila v skladu s prvim odstavkom 156.a člena avstrijskega insolvenčnega zakonika (5. člen), podaljšanju rokov za nadzor nad združitvami (6. člen), predplačilih preživnin (7. člen) in pooblastilih ministra za pravosodje (8. člen).
Čeprav so arbitražni postopki izvzeti iz določb zakona, imajo arbitri in razsodišča veliko svobode pri določanju, kako učinkovito uravnotežiti interese zainteresiranih strani v tekočih arbitražnih postopkih. Dunajski mednarodni arbitražni center (VIAC) je sprva napovedal, da bodo vse vloge in komunikacija z njegovimi uradi do nadaljnjega potekali izključno elektronsko. Njegov nedavno izdani Praktični kontrolni seznam za obravnave na daljavo ponuja koristno referenčno točko o pripravljalnih ukrepih, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju takšnih obravnav. Pravna vprašanja, kot so tveganje morebitnega izpodbijanja nagrad ter pravica do zaslišanja in enake obravnave, so obravnavana tudi v nedavno objavljenem članku, ki je na voljo na njenem spletišču.ii Z namenom spodbujanja večjega sodelovanja med pravnimi, procesnimi in tehnološkimi strokovnjaki je bilo do 31. avgusta objavljeno javno posvetovanje o protokolu PlatformsProtocol.iii Od 30. maja se lahko nadaljujejo osebna zaslišanja v prostorih VIAC, vendar je razpoložljivost sob še vedno omejena.
Poleg tega Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) še naprej nadaljuje z arbitražami, ki so v teku, njen sekretariat in center za alternativno reševanje sporov pa še vedno delujeta v celoti. Tako kot pri LCIA in HKIAC pa je priporočljivo, da vsa komunikacija poteka elektronsko. Priporočeni ukrepi za zagotovitev stroškovno učinkovitega, poštenega in hitrega reševanja sporov so na voljo v njenih smernicah.iv
Glede na nedavni porast primerov koronavirusov ni pričakovati upada števila sodnih in arbitražnih postopkov. Nasprotno, verjetno se bodo pojavili novi zahtevki, nenazadnje v zvezi z mednarodnim tranzitom, zasebnostjo podatkov, biotehnologijo, zavarovanjem, zaposlovanjem ter trgovinskimi in naložbenimi spori. Poleg tega bodo učinki nacionalnih izrednih ukrepov sprožili nova pravna vprašanja v zvezi s kršitvami, izvajanjem in oprostitvijo odgovornosti ter predvidljivostjo, razumnostjo, izgubo, škodo in dolžnostjo zmanjšanja škode.
III. Možnosti, ki jih je treba upoštevati
Ker se mnoge stranke znajdejo v situaciji, ko morajo poslovne odnose obnoviti z drugimi metodami, ne le s strogim izvajanjem pogodbenih določil, so postopki reševanja sporov, kot je arbitraža, privlačna možnost. V luči pandemije COVID-19 so potrebne nove inovativne možnosti, da se strankam zagotovi možnost, da v celoti predstavijo svoj primer. Vredno je razmisliti o naslednjih metodah:
1. Odložitev osebnih obravnav, dokler se ne potrdi, da so ti postopki ponovno varni.
Čeprav ta možnost strankam omogoča, da jim ni treba vzpostaviti potrebnih ureditev za obravnavo na daljavo, ni jasno, kako dolgo bodo sedanje omejitve trajale. Glede na to, da so številna podjetja zaradi negotovih ali stagnirajočih denarnih tokov že zdaj pod hudim pritiskom, ta možnost morda ne bo izvedljiva.
2. Omogočanje reševanja spora "na papirju".
Ta metoda se lahko izkaže za koristno v zvezi z vprašanji, ki so manj odvisna od dejanskih dokazov in navzkrižnega zaslišanja. Vendar bi tudi v tem primeru uporaba te metode le delno zmanjšala zamude pri končnih in vmesnih odločbah in bi lahko stranke spodbudila k hitrejši poravnavi.
3. Razdelitev zahtevkov, pri čemer se le nekateri rešujejo z arbitražo
Ta pristop je primeren za primere z različnimi zahtevki.
4. Izvedba zaslišanja na daljavo
Glede na logistično usklajevanje, ki je potrebno pri načrtovanju zaslišanj na daljavo, morajo stranke zagotoviti razpoložljivost varne internetne povezave ter dostopnost do potrebnih dokumentov in zahtevane programske in strojne opreme. Poleg tega morajo upoštevati tudi čas zasedanja, časovne pasove in trajanje postopkov ter možnost vzpostavitve ločenih virtualnih prostorov, ki bodo omogočali enostavno komunikacijo arbitrov in pravnih ekip. Stranke bi morale razmisliti o uporabi priporočil iz Seulskega protokola o videokonferencah v mednarodni arbitraži, ki zajemajo številne praktične vidike za zagotovitev postopkovne pravičnosti. To možnost je kot izvedljivo alternativo priznala tudi Gospodarska zbornica Ruske federacijev in je v skladu s členom 25(2) arbitražnih pravil ICC iz leta 2017.vi
Ker se videokonferenčna tehnologija že pogosto uporablja, to verjetno ne bo vplivalo na posvetovanja strank. Sklopi obravnav so lahko na voljo v elektronski obliki in bodo olajšali delo pravnikov zaradi hiperpovezanih navzkrižnih sklicev in dejstva, da so novi dokumenti lahko takoj na voljo. Podobno se lahko arbitražne odločbe dostavijo po elektronski pošti, čeprav se lahko izvirniki in overjene kopije strankam pošljejo pozneje. Kljub temu so elektronski podpisi postali vsakdanji pojav v poslovnih transakcijah in zato ne povzročajo zaskrbljenosti. Nejasno pa ostaja, ali bo forum, v katerem naj bi potekala zadevna arbitraža, omogočil odstop od formalnosti osebnih obravnav in tradicionalnih postopkov izdajanja dokumentov. Strankam svetujemo, da se pred začetkom arbitraže na daljavo posvetujejo z odvetnikom o tem, kako najbolje ravnati. Zaradi vse večjega zanašanja na spletna komunikacijska orodja je med drugim bistveno, da se uporablja varen videokonferenčni program s šifriranjem od konca do konca in da so virtualne sobe za obravnavo strogo omejene na dodeljene udeležence.vii
Stranke bi morale upoštevati priporočene metode, kako pri izvajanju mednarodnih arbitražnih postopkov upoštevati visoko raven spletne varnosti in obveznosti glede varstva zasebnosti podatkov. V ta namen se lahko sklicujejo na previdnostne smernice iz Protokola o kibernetski varnosti za mednarodno arbitražo 2020,viii načrt ICC-IBA za varstvo podatkov v mednarodni arbitraži,ix protokol ICCA-NYC Bar-CPR o kibernetski varnosti v mednarodni arbitražix ter protokol Afriške akademije o virtualnem poslušanju v Afriki.
IV. Kako naprej?
Glede na neizogibni priliv primerov, ki se pričakuje zaradi dogodkov po izbruhu bolezni, je še vedno zelo pomembno, da se zahtevki sprožijo takoj, ko je mogoče ugotoviti potrebna dejstva. Ker so arbitražne institucije sporočile, da nameravajo nadaljevati svoje delovanje, je pametno, da zainteresirane strani skrbno in hitro pretehtajo svoje arbitražne možnosti. Zasebne stranke imajo tudi priložnost, da pregledajo obstoječe pogodbene pogoje in razmislijo o vključitvi uporabe tehnoloških orodij v postopkovna pravila svojih arbitražnih sporazumov. Ker obstaja velika negotovost glede trajanja in ukrepov, ki se izvajajo za zajezitev širjenja virusa, je ključnega pomena, da stranke pripravijo načrt za nepredvidljive razmere, če fizične obravnave v prihodnjih tednih ali mesecih ne bodo izvedljive. Čeprav je napredovanje zadeve morda počasnejše, se je uporaba elektronskega orodja za predložitev dokumentov, komunikacijo in korespondenco v preteklosti izkazala za uspešno možnost, ki jo je zdaj treba razširiti.
Za uspeh arbitraže je potrebna ustrezna priprava, ki je odvisna od posebnih okoliščin primera in za katero ni mogoče določiti vseobsegajočega okvira. Zavračanje prilagajanja tem spremenjenim razmeram zaradi samega udobja običajnih praks obravnave ne more biti upravičena podlaga glede na trenutne izzive in zdravstvena tveganja, ki jih prinaša epidemija. Ker je zamujena pravica zavrnjena, "morajo javne institucije, kot je sodišče, storiti vse, kar je v njihovi moči, da omogočijo nadaljevanje gospodarstva in bistvenih vladnih storitev, vključno z izvajanjem pravosodja". (Capic proti Ford Motor Company of Australia Limited (prekinitev postopka) [2020] FCA 486; odstavek 5).
Grožnja, ki jo predstavlja Covid-19, zahteva skrbnost in predanost vodstva in zdravstvenega sektorja, vendar je odvisna tudi od podpore civilne družbe. Zato imajo tako stranke, arbitri kot pravni zastopniki skupno dolžnost, da zmanjšajo učinke epidemije in ustavijo njeno širjenje. Izbruh virusa je in bo nedvomno še naprej spreminjal obstoječe arbitražne prakse ter prisilil udeležence in zainteresirane strani, da se prilagodijo, razmislijo in izboljšajo sedanji sistem. Izkazalo se bo tudi, da je to gonilna sila pri napredovanju uveljavljenih, a zastarelih postopkov na način, ki je manj odvisen od strogih ritualov običajnih sodnih praks, temveč lahko preseže nesreče v času, kot je ta.
Opombe pod črto
i Dunajski mednarodni arbitražni center, 2020, "Dunajski protokol. A Checklist for Remote Hearings", VIAC, pregledano 1. julija 2020, https://www.viac.eu/images/documents/The_Vienna_Protocol_-_A_Practical_Checklist_for_Remote_Hearings_FINAL.pdf
ii Scherer, M., 2020, "Remote Hearings in International Arbitration: An Analytical Framework", Journal of International Arbitration, letnik 37, številka 4, ogledano 28. junija 2020, https://www.viac.eu/images/COVID19/Maxi_SCHERER_Remote_Hearings_in_International_Arbitration_An_Analytical_Framework_May_2020.pdf.
iii Protokol za spletno vodenje zadev v mednarodni arbitraži Spletno vodenje zadev, Mednarodna arbitraža, 2020, pregledano 2. julija 2020, https://protocol.techinarbitration.com/p/1
iv Mednarodna trgovinska zbornica, 2020, "ICC Guidance Note on Possible Measures Aimed at Mitigating the Effects of the COVID-19 Pandemic", ICC, ogled 9. aprila 2020, https://iccwbo.org/content/uploads/sites/3/2020/04/guidance-note-possible-measures-mitigating-effects-covid-19-english.pdf.
v Mednarodno gospodarsko arbitražno sodišče, 2017, "Pravila ICAC", ICAC, pregledano 27. junija 2020, https://mkas.tpprf.ru/en/documents/.
vi Mednarodna gospodarska zbornica, 2019, "Arbitražna pravila. Mediacijska pravila", ICC, ogled 1. julija 2020, https://iccwbo.org/content/uploads/sites/3/2017/01/ICC-2017-Arbitration-and-2014-Mediation-Rules-english-version.pdf.pdf; glej tudi Mirèze, P., 2020, "Offline or Online? Virtual Hearings or ODR', Kluwer Arbitration Blog, ogledano 1. julija 2020, http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2020/04/26/offline-or-online-virtual-hearings-or-odr/?doing_wp_cron=1591917290.5999879837036132812500.
vii Chartered Institute of Arbitrators, 2020, "Guidance Note on Remote Dispute Resolution Proceedings", CIArb, ogledano 1. julija, https://www.ciarb.org/media/8967/remote-hearings-guidance-note.pdf; glej tudi The International Council for Online Dispute Resolution, 2020, "ICODR Video Arbitration Guidelines", ICODR, ogledano 27. junija 2020, https://icodr.org/guides/videoarb.pdf.
viii DELOS, 2020, "Viri o organizaciji arbitražnih in mediacijskih obravnav na daljavo ali virtualno", DELOS, pregledano 25. julija 2020, https://delosdr.org/index.php/2020/05/12/resources-on-virtual-hearings/
ix International Counsel for Commercial Arbitration, 2020, "The ICCA-IBA Roadmap to Data Protection in International Arbitration", ICCA, ogled 3. maja 2020, https://www.arbitration-icca.org/media/14/18191123957287/roadmap_28.02.20.pdf.
x International Counsel for Commercial Arbitration, 2020, "ICCA-NYC Bar-CPR Protocol on Cybersecurity in International Arbitration", ICCA, pregledano 1. julija 2020, https://www.arbitration-icca.org/media/14/76788479244143/icca-nyc_bar-cpr_cybersecurity_protocol_for_international_arbitration_-_print_version.pdf
xi Afriška arbitražna akademija, 2020, "Afriška arbitražna akademija. Protokol o virtualnih obravnavah", Africa Arbitration Academy, ogled 1. julija 2020, https://www.africaarbitrationacademy.org/wp-content/uploads/2020/04/Africa-Arbitration-Academy-Protocol-on-Virtual-Hearings-in-Africa-2020.pdf
Vsebina tega članka je namenjena splošnemu vodenju po tej temi. O svojih posebnih okoliščinah se morate posvetovati s strokovnjakom.