Sodni postopki in reševanje sporov Avstrija 2017

PRITOŽBA

Predhodni postopki

Kakšno vrsto pravnega sistema ima vaša jurisdikcija? Ali v vaši jurisdikciji obstajajo pravila, ki urejajo civilni postopek?

Avstrija je civilnopravna država, zato so zakoni kodificirani v zbirkah. Civilnoprocesna pravila so vsebovana v različnih zakonih, kot so npr:

• avstrijski zakon o pristojnosti ("Jurisdiktionsnorm", AJA), ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč;
• avstrijski zakonik o civilnem postopku ("Zivilprozessordnung", ACCP), ki ureja sporne postopke pred civilnimi sodišči, in
• avstrijski zakonik o izvršbi ("Exekutionsordnung", AEC), ki določa izvrševanje sodnih odločb (ter arbitražnih odločb in predhodnih pravnih sredstev).

Poleg tega je Avstrija med drugim pogodbenica Konvencije o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ("Bruseljska konvencija") ter Luganske konvencije o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

Kako je strukturiran sistem civilnih sodišč v vaši jurisdikciji? Katere so različne ravni pritožb in ali obstajajo specializirana sodišča?

Na prvi stopnji se civilni postopki začnejo pri okrožnem sodišču ("Bezirksgerichte") ali deželnih sodiščih ("Landesgerichte").

Okrožna sodišča so pristojna za večino sporov v zvezi z najemnim in družinskim pravom (stvarna pristojnost) in v zadevah s spornim zneskom do 10 000 EUR (denarna pristojnost). pritožbe v zvezi z dejanskimi in pravnimi vprašanji se vložijo pri deželnih sodiščih. če gre za pravno vprašanje temeljnega pomena, se lahko vloži še ena končna pritožba pri vrhovnem sodišču ("Oberster Gerichtshof"); glej spodaj.

Deželna sodišča imajo denarno pristojnost v zadevah, v katerih sporni znesek presega 10 000 EUR, in stvarno pristojnost v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino in konkurenco ter različnimi posebnimi zakoni (zakon o javni odgovornosti, zakon o varstvu podatkov, avstrijski zakon o odgovornosti za jedrsko škodo). pritožbe je treba vložiti pri višjih deželnih sodiščih ("Oberlandesgerichte"). tretja in zadnja pritožba je na vrhovnem sodišču.

Praviloma se lahko zadeva pri vrhovnem sodišču izpodbija le, če gre za reševanje pravnega vprašanja splošnega pomena, tj. če je njegova razjasnitev pomembna zaradi pravne doslednosti, predvidljivosti ali razvoja, ali če ni skladnih in predhodnih odločitev vrhovnega sodišča.

V zvezi z gospodarskimi zadevami posebna gospodarska sodišča ("Handelsgericht und Bezirksgericht für Handelssachen") obstajajo samo na Dunaju, sicer pa zgoraj navedena redna sodišča odločajo kot gospodarska sodišča. gospodarske zadeve so na primer tožbe zoper podjetnike ali družbe v zvezi s trgovinskimi posli, zadeve nelojalne konkurence itd. druga posebna sodišča so delovna sodišča ("Arbeits-und Sozialgericht"), ki so pristojna za vse civilnopravne spore med delodajalci in delavci, ki izhajajo iz (nekdanje) zaposlitve, ter za zadeve s področja socialne varnosti in pokojnin.V gospodarskih (če gospodarska sodišča odločajo v senatih) in delovnih zadevah skupaj odločajo sodniki laiki in poklicni sodniki.Pritožbeno sodišče na Dunaju odloča kot kartelno sodišče ("Kartellgericht") na ravni sojenja. to je edino kartelno sodišče v Avstriji.O pritožbah odloča vrhovno sodišče kot pritožbeno kartelno sodišče ("Kartellobergericht").Tudi v kartelnih zadevah sodijo sodniki laiki skupaj s poklicnimi sodniki.

Katere so glavne faze civilnih postopkov v vaši jurisdikciji? Kakšen je njihov osnovni časovni okvir (vključite kratek opis morebitnih postopkov pospešenega sojenja)?

Tožbeni zahtevek ("Klage") se vloži pri sodišču in posreduje toženi stranki skupaj z odredbo za vložitev odgovora na tožbo ("Klagebeantwortung").Če tožena stranka pravočasno odgovori, se opravi pripravljalni narok, ki je namenjen predvsem oblikovanju nadaljnjega postopka z razpravo o glavnih pravnih in dejanskih vprašanjih ter dokaznih vprašanjih (dokumenti, priče, izvedenci itd.).Poleg tega se lahko razpravlja o možnostih poravnave.Po izmenjavi aktov sledi glavna obravnava(-e).Povprečno trajanje postopka na prvi stopnji je eno leto. Vendar lahko zapleteni spori trajajo bistveno dlje. na pritožbeni stopnji se odločitev izda po približno šestih mesecih (v avstrijskih civilnih sodnih postopkih ni na voljo hitrih postopkov).

Za plačilo do 75 000 EUR zoper tožence s stalnim prebivališčem v Avstriji pa sodišče samo izda plačilni nalog. toženec ima nato na voljo dva tedna za plačilo ali ugovor v štirih tednih.

Poleg tega obstajajo pospešeni postopki v zvezi s čeki ali menicami.

Kakšen je pristop lokalnega sodstva v vaši jurisdikciji do klavzul o izključni pristojnosti?

Vzajemni sporazumi o pristojnosti so dovoljeni, razen če so izrecno prepovedani z zakonom. če se uporablja veljavna klavzula o pristojnosti, morajo sodišča (če njihova pristojnost ni dogovorjena) zadevo zavreči.

Kakšni so stroški civilnih sodnih postopkov v vaši jurisdikciji? Kdo nosi te stroške? Ali obstajajo kakšna pravila o oblikovanju proračuna za stroške?

Sodni stroški vključujejo sodne takse in - po potrebi - honorarje za izvedence, tolmače in priče. v skladu z avstrijskim zakonom o sodnih taksah ("Gerichtsgebührengesetz") mora tožnik (pritožnik) plačati predujem za stroške. znesek se določi na podlagi spornega zneska. v odločbi je navedeno, kdo nosi stroške, ali delež, v katerem se stroški postopka delijo. Odvetniški stroški se povrnejo v skladu z avstrijskim zakonom o odvetniških stroških ("Rechtsanwaltstarifgesetz"). ni pravil o proračunih stroškov, zato ni treba predložiti podrobne razčlenitve za vsako fazo postopka ali navesti že nastalih stroškov in izdatkov skupaj s predvidenimi.

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšna posebna pravila o financiranju sodnih postopkov? Ali so dovoljeni dogovori o honorarju za nepredvidene primere/podpogojnem honorarju? Kakšna so pravila v zvezi z varščino za stroške?

Če ni drugače dogovorjeno, za odvetniške honorarje velja avstrijski zakon o odvetniških honorarjih. dogovori o urnih honorarjih so dovoljeni in pogosti. pavšalni honorarji niso prepovedani, vendar se v spornih zadevah redkeje uporabljajo. honorarji za nepredvidene primere so dovoljeni le, če niso izračunani kot odstotek zneska, ki ga je dodelilo sodišče ("pactum de quota litis").

Pravna pomoč ("Verfahrenshilfe") se dodeli strankam, ki si ne morejo privoščiti plačila stroškov in pristojbin. če zadevna stranka dokaže, da finančna sredstva ne zadostujejo, se sodne takse oprostijo ali celo ukinejo, odvetnik pa se zagotovi brezplačno.

Če tožbo vloži tujec, je treba na zahtevo tožene stranke položiti varščino za sodne stroške, razen če mednarodni sporazum določa drugače. to ne velja, če ima tožnik stalno prebivališče v Avstriji, če je odločba sodišča (o stroških) izvršljiva v državi stalnega prebivališča tožnika ali če tožnik razpolaga z zadostnim nepremičnim premoženjem v Avstriji.

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšne omejitve za odstop terjatve ali razloga za tožbo? Ali je dovoljeno, da oseba, ki ni stranka v sodnem postopku, financira ta postopek?

Ena sama tožba, ki vsebuje več zahtevkov, je dovoljena, če se zahtevki prenesejo na drugo pravno osebo; ta pravna oseba nastopa kot edini tožnik, če zahtevki temeljijo na isti ali podobni pravni in dejanski podlagi.Ta koncept je odobrilo vrhovno sodišče.

Financiranje s strani tretjih oseb je dovoljeno in je običajno na voljo za višje sporne zneske (najmanj približno 50 000 EUR), vendar je glede sporazumov o honorarju bolj prožno. upoštevajte, da so prepovedani sporazumi o honorarju, na podlagi katerih se del izkupička nameni odvetniku.

Ali lahko stranka pridobi zavarovanje/garancijo za svoje stroške postopka?

Na zahtevo se lahko tožeči stranki s prebivališčem zunaj Evropske unije odredi, da poskrbi za varščino za kritje morebitnih stroškov postopka tožene stranke, razen če dvo- ali večstranski sporazumi določajo drugače.

Pred začetkom postopka

Ali obstaja kakšna posebna formalnost, ki jo morate izpolniti, preden začnete postopek?

Ne, ni

Kateri zastaralni roki veljajo za različne vrste zahtevkov za začetek postopka pred vašimi civilnimi sodišči? Kako se izračunajo? Ali se roki obravnavajo kot vprašanje materialnega ali procesnega prava?

Zastaralni roki se določajo na podlagi materialnega prava

terjatve niso izvršljive, ko zastarajo. zastaranje na splošno začne teči, ko je bilo pravico mogoče uveljaviti prvič. avstrijsko pravo razlikuje med dolgim in kratkim zastaralnim rokom. dolgi zastaralni rok je 30 let in velja, kadar posebne določbe ne določajo drugače. kratki zastaralni rok je tri leta in velja npr. za terjatve ali odškodninske zahtevke.

Na zastaranje mora ena od strank izrecno opozoriti, vendar se ne sme upoštevati na pobudo sodišča ("po uradni dolžnosti").

Začetek postopka

Kako se civilni postopki začnejo (izdajo in vročijo) v vaši jurisdikciji? Kateri so različni načini vročanja? Kateri datum se šteje za datum vročitve? Kako se vročitev opravi zunaj vaše jurisdikcije? Ali v vaši jurisdikciji obstaja prednostni način vročanja v tujih postopkih?

Postopek se začne z vložitvijo tožbe ("Klage") pri sodišču. Šteje se, da je tožba uradno vložena po njenem prejemu.

Vročitev se običajno opravi s priporočeno pošto (ali, če vas zastopa odvetnik, prek elektronskega sodnega prometa, tj. elektronskega komunikacijskega sistema, ki povezuje sodišča in odvetniške pisarne). Pisanje se šteje za vročeno na datum, ko je pisanje fizično dostavljeno prejemniku (ali je na voljo za vpogled).

V EU se uporablja uredba o vročanju (Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000). Vročanje mednarodnim organizacijam ali tujcem, ki uživajo imuniteto po mednarodnem javnem pravu, se opravi s pomočjo avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve, v vseh drugih primerih pa se vročanje v tujini opravi v skladu z ustreznimi pogodbami (zlasti Haaško konvencijo o civilnem postopku).

Ali so v vaši jurisdikciji na voljo kakšna začasna pravna sredstva pred vložitvijo tožbe? Kako se za njih zaprosi? Katera so glavna merila za njihovo pridobitev?

Postopki odkrivanja ne obstajajo.

Vendar se lahko stranke obrnejo na sodišče za pomoč pri zavarovanju dokazov pred vložitvijo tožbe in po njej. zahtevani pravni interes se šteje za izkazan, če je prihodnja razpoložljivost dokazov negotova ali če je treba preučiti trenutno stanje predmeta.

Začasna odredba s sodno odredbo se odobri z različnimi ukrepi, kot so nalogi za zamrznitev bančnih računov ali zaseg premoženja, vključno z zemljišči. poleg tega se lahko tretjim osebam odredi, da ne plačajo terjatev.

Kateri so glavni elementi tožnikovih vlog?

V tožbi je treba navesti dejstva, na katerih temelji zahtevek, navesti dokaze v podporo zahtevku in opredeliti zahtevano sodno varstvo. če se ne zahteva plačilni nalog, je treba določiti sporni znesek.

Ali se lahko vloge spremenijo? Če da, ali obstajajo kakšne omejitve?

Spremembe procesnih vlog so na splošno dopustne

kar zadeva sam tožbeni zahtevek, se lahko po njegovi vročitvi spremeni le s soglasjem druge stranke. vendar lahko sodišča dovolijo spremembo tudi brez soglasja tožene stranke, če pristojnost sodišča ostaja in če ne obstaja nevarnost večjih zamud.

V zvezi z dodatnimi vlogami obstajajo postopkovne omejitve. načeloma je treba dejstva predstaviti pred prvo obravnavo; npr. dodatni dokazni predlogi in izjave o pravnih vprašanjih se sprejemajo do zaključka postopka na prvi stopnji.

Ali se lahko vloge umaknejo? Če je tako, v kateri fazi in ali obstajajo kakšne posledice?

Pisne vloge se lahko umaknejo kadar koli (tudi na ravni pritožbe pred zaključkom obravnave), če tožnik umakne materialno pravico do zahtevka. Brez takšne odpovedi bi se moral toženec strinjati z umikom. v vsakem primeru tožnik nosi vse stroške, tj. povrniti mora stroške nasprotni stranki (nasprotnim strankam).

Zaščita zahtevka

Kateri so glavni elementi odgovora na tožbo? Ali lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo/pritožbo ali ugovor v zvezi s pobotom?

V odgovoru na tožbo je treba predstaviti dejstva, navesti dokaze in vsebovati določen zahtevek (načeloma delno ali v celoti zavrniti zahtevek).

Tožena stranka lahko vloži nasprotno tožbo ("Widerklage") ali ugovor za pobot ("Aufrechnungseinrede").

Nasprotna tožba pomeni samostojen zahtevek, ki pa je še vedno tesno povezan z glavnim zahtevkom.

Namen pobota je doseči, da sodišče zavrne glavni zahtevek, in sicer na podlagi argumenta, da ga je mogoče pobotati z obstoječo terjatvijo do tožnika.

Medtem ko za pobot ni potrebno, da je sodišče pristojno za tožnikovo terjatev, je nasprotna tožba dopustna le, če je sodišče pristojno za zahtevek.

Poleg tega pobot ne povzroči plačila sodnih taks.

Kakšen je rok, v katerem je treba vročiti odgovor na tožbo?

Rok je štiri tedne. če tožena stranka ne predloži odgovora na tožbo pravočasno, se lahko izda zamudna sodba (na zahtevo).

Ali v vašem sistemu civilnega sodstva obstaja mehanizem, s katerim lahko tožena stranka prenese ali deli odgovornost z vložitvijo tožbe zoper tretjo osebo?

Takšnega mehanizma ni. Tudi če se sporni predmet med sodnim postopkom prenese na tretjo osebo, se prevzemnik (npr. kupec) ne more pridružiti postopku brez soglasja nasprotne stranke.

Kaj se zgodi, če tožena stranka ne ugovarja zahtevku?

Tožeča stranka bo od sodišča zahtevala, naj izda zamudno sodbo.

Ali lahko tožena stranka izpodbija pristojnost sodišča?

Tožena stranka lahko izpodbija pristojnost sodišča, vendar mora to storiti čim prej, tj. pred vložitvijo odgovora na tožbo na ravni okrožnega sodišča ali skupaj z odgovorom na tožbo na ravni regionalnega sodišča.

Združevanje in združevanje

Ali v vašem sistemu civilnega sodstva obstaja mehanizem, s katerim se lahko tretja oseba v ustreznih okoliščinah pridruži tekočemu postopku? Če da, katere so te okoliščine?

Da, pridružitev tretje osebe je dopustna, če bi prihodnja sodba lahko vplivala na pravni položaj tretje osebe

Ali vaš sistem civilnega sodstva v ustreznih okoliščinah omogoča združitev dveh sklopov postopkov? Če da, katere so te okoliščine?

Da, sodišča lahko zaradi prihranka časa in stroškov združijo dva (ali več) postopka, v katerih so udeležene iste stranke, čeprav bo treba končno sodbo za stranke razglasiti ločeno.

Ali imate možnost ločenega sojenja/razdvojitve postopkov?

Da, sodišča lahko razdelijo postopke in ločeno obravnavajo zahtevke, ki so bili vloženi v eni vlogi

Dolžnosti in pristojnosti sodišč

Ali na civilnih sodiščih v vaši pristojnosti obstaja kakšen poseben sistem dodeljevanja zadev? Kako se dodeljujejo zadeve?

Sodišča dodeljujejo zadeve v skladu z merili, ki jih redno določa posamezen senat.

Ali imajo sodišča v vaši jurisdikciji kakšna posebna pooblastila za vodenje zadev? Katere začasne predloge lahko stranke vložijo? Kakšne so njihove stroškovne posledice?

Postopke nadzoruje predvsem sodnik, ki je odgovoren za razpored. sodnik strankam odredi, da v določenem roku predložijo vloge in dokaze. po potrebi sodnik imenuje tudi izvedence. vendar lahko stranke vložijo procesne predloge (npr. za podaljšanje roka), lahko pa se tudi dogovorijo o prekinitvi postopka.

Katere sankcije so sodišča v vaši jurisdikciji pooblaščena naložiti stranki, ki ne spoštuje sodnih odredb ali navodil?

Pooblastila za nalaganje sankcij strankam so omejena. če vloge niso vložene pravočasno, se jih lahko ne upošteva; vendar lahko stranke vseeno dajejo ustne izjave do konca (končne) obravnave

Če priča brez upravičenega razloga ne pride na obravnavo ali sploh ne priča, se izreče upravna kazen. take zavrnitve se upoštevajo tudi pri tehtanju dokazov. sodišča imajo tudi pooblastilo, da priče zaslišijo pod prisego.

Ali imajo sodišča v vaši jurisdikciji pristojnost, da izločijo del tožbe ali v celoti zavrnejo tožbo? Če da, v kakšnih okoliščinah?

Sodišča obravnavajo samo tiste dele vlog, za katere menijo, da so pomembni za odločitev. v celoti se lahko zavrne samo z obrazloženo končno pisno odločbo.

Ali lahko civilna sodišča v vaši jurisdikciji izdajo sodbo v skrajšanem postopku?

Na zahtevo se izdajo zamudne sodbe, če tožena stranka pravočasno ne predloži odgovora na tožbo ali se ne udeleži prve obravnave.

Če je v zahtevku zahtevan plačilni nalog in je sporni znesek nižji od 75 000 EUR, se namesto poziva k predložitvi odgovora na tožbo izda plačilni nalog (na podlagi tožbe). Če tožena stranka ne odgovori v določenem roku, tožnik prejme izvršilni naslov in lahko nadaljuje fazo izvršbe. če tožena stranka odgovori, sledi redni sodni postopek.

Ali imajo sodišča v vaši jurisdikciji kakšna pooblastila za prekinitev ali ustavitev postopka? Če da, v kakšnih okoliščinah?

Postopek se ustavi, če se stranki tako dogovorita ali če (obe) ne prideta na obravnavo.

Postopek se prekine po zakonu, npr. če stranka postane insolventna ali preneha obstajati, ali po sklepu sodišča, odvisno od različnih razlogov, ki jih upošteva sodnik.

Razkritje

Katera so osnovna pravila o razkritju v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji? Ali je mogoče razkritje pridobiti pred vložitvijo tožbe? Ali obstajajo razredi dokumentov, ki jih ni treba razkriti? Ali obstajajo kakšna posebna pravila v zvezi z razkritjem elektronskih dokumentov ali sprejemljive prakse za izvedbo e-razkritja, kot je na primer prediktivno kodiranje?

Če stranki uspe dokazati, da nasprotna stranka razpolaga z določenim dokumentom, lahko sodišče izda odredbo o predložitvi, če: (i) se je stranka, ki razpolaga, izrecno sklicevala na zadevni dokument kot dokaz za svoje trditve; (ii) ima stranka, ki razpolaga, pravno obveznost, da ga izroči drugi stranki; ali (iii) je bil zadevni dokument sestavljen v pravnem interesu obeh strank, potrjuje medsebojno pravno razmerje med njima ali vsebuje pisne izjave, ki so bile dane med pogajanji o pravnem aktu.

Pravila o razkritju pred tožbo ne obstajajo.

Stranka ni dolžna predložiti dokumentov, ki zadevajo družinsko življenje, če nasprotna stranka z izročitvijo dokumentov krši častne obveznosti, če razkritje dokumentov povzroči sramoto stranki ali drugi osebi ali je povezano s tveganjem kazenskega pregona ali če razkritje krši državno potrjeno obveznost varovanja tajnosti stranke, od katere ni oproščena, ali krši poslovno skrivnost (ali iz drugih razlogov, podobnih zgoraj navedenim).

Posebnih pravil v zvezi z razkritjem elektronskih dokumentov ali sprejemljivih praks za izvajanje e-razkritja ni.

Kakšna so pravila o privilegijih v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji?

V skladu s pravili o poklicni skrivnosti odvetnikov ni treba predložiti dokumentov, razen če je odvetnik svetoval obema strankama v zvezi s spornim pravnim dejanjem. odvetniki imajo pravico zavrniti ustno pričanje, če so jim bile informacije na voljo v okviru njihove poklicne dejavnosti.

Kakšna so pravila v vaši jurisdikciji v zvezi z razkritjem s strani tretjih oseb?

Sodišče lahko tretjim osebam naloži razkritje, če (i) je tretja oseba pravno zavezana, da določeno listino izroči stranki, ki jo je zahtevala, ali (ii) je bila listina sestavljena v pravnem interesu tretje osebe in stranke, ki jo je zahtevala, potrjuje pravno razmerje med njima ali vsebuje pisne izjave, ki so bile dane med njima med pogajanji o pravnem aktu.

Kakšna je vloga sodišča pri razkritju v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji?

(podrobno glejte odgovor na vprašanja "Katera so osnovna pravila o razkritju v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji? Ali je mogoče razkritje pridobiti pred vložitvijo tožbe? Ali obstajajo razredi dokumentov, ki jih ni treba razkriti? Ali obstajajo kakšna posebna pravila v zvezi z razkritjem elektronskih dokumentov ali sprejemljive prakse za izvajanje e-razkritja, kot je prediktivno kodiranje?" zgoraj) Dokazni postopek v glavnem oblikuje sodnik.

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšne omejitve glede uporabe dokumentov, pridobljenih z razkritjem?

Ne, tovrstnih omejitev ni.

Dokazi

Katera so osnovna pravila o dokazovanju v vaši jurisdikciji?

Dokazi se pridobivajo med sodnim postopkom in ne pred njim. Stranke morajo predložiti dokaze, ki potrjujejo njihove trditve oziroma pri katerih je dokazno breme na njih.

Katere vrste dokazov so dopustne in katere ne? Kaj pa zlasti dokazi z izvedenci?

Glavne vrste dokazov so listine, izpovedbe strank in prič, izvedenska mnenja in sodni pregled.

Pisne izjave prič niso dopustne.

Čeprav izvedenci svoja poročila predložijo v pisni obliki, so pogosto povabljeni na obravnavo, da dodatno pojasnijo in ustno odgovorijo na dodatna vprašanja

Ali obstajajo kakšna posebna pravila v zvezi s pozivanjem prič za ugotavljanje dejstev? dajanje izjav prič ali izjav o pričanju?

Pričevanja in pisnih izjav prič ni

Priče morajo priti na obravnavo in pričati. glede sankcij (glej podroben odgovor na vprašanje "Katere sankcije so sodišča v vaši jurisdikciji pooblaščena naložiti stranki, ki ne upošteva odredb ali navodil sodišča?" zgoraj).

Omejitve te obveznosti obstajajo, npr. privilegiji za odvetnike, zdravnike, duhovnike ali v zvezi z morebitno obtožbo bližnjih sorodnikov.

Priče zasliši sodnik, čemur sledijo (dodatna) vprašanja pravnih zastopnikov strank.

Ali obstajajo kakšna posebna pravila glede poučevanja izvedencev, priprave izvedenskih poročil in pričanja izvedencev na sodišču? Ali je izvedenec dolžan izpolnjevati svoje obveznosti do stranke ali do sodišča?

Strokovna priča pomaga sodišču. medtem ko (navadna) priča priča priča o dejstvih, strokovna priča sodišču zagotavlja znanje, ki ga sodnik ne more imeti. Izvedenski dokaz se izvede pred sodiščem. izvedenca lahko zahtevata stranki, lahko pa ga pokliče tudi sodnik na lastno pobudo. Sodni izvedenec mora svoje ugotovitve predložiti v poročilu. ustne pripombe in pojasnila je treba podati med obravnavo (če to zahtevajo stranke). zasebna poročila se ne štejejo za izvedenska poročila v smislu ZPPD; imajo status zasebnega dokumenta.

Sodbe in sklepi

Katere različne vrste sodnih odločb in sklepov so civilna sodišča v vaši jurisdikciji pooblaščena izdati in v kakšnih okoliščinah?

Sodne odločbe o glavni stvari se imenujejo sodbe ("Urteil"). Na splošno so izdane v pisni obliki nekaj mesecev po zaključni obravnavi.

Kar zadeva zamudne sodbe, (podrobno glej odgovor na vprašanja "Ali lahko civilna sodišča v vaši jurisdikciji izdajo zamudno sodbo?" zgoraj).

Odločitve procesne narave se imenujejo sklepi ("Beschluss").

Kakšna pooblastila imajo vaša lokalna sodišča za odločanje o odškodnini/obrestih/stroških postopka?

Odločitev o stroških je del vsake končne sodne odločbe. zoper njo se je mogoče posebej pritožiti. stranka, ki je zmagala, mora dobiti povrnjene vse stroške, vključno z odvetniškimi honorarji, izračunanimi na podlagi avstrijskega zakona o odvetniških honorarjih v obsegu, v katerem je zmagala ("pro rata").

Odločbe o odškodnini in obrestih se izdajo, če so utemeljene, zahtevane in predvidene v skladu z veljavnim materialnim pravom.

Kako je mogoče priznati in izvršiti domačo/tuje sodno odločbo?

Če toženec ne izpolni zahtevkov, ki so bili prisojeni s sodno odločbo, lahko tožnik doseže prisilno izvršbo.

Sodbe so izvršljive, ko postanejo pravnomočne in zavezujoče (npr. če v ustreznem roku ni bilo vloženo pravno sredstvo). Postopkovna pravila o izvršbi so vsebovana v ZIZ.

Najpomembnejši večstranski pogodbi o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb sta Evropska ("bruseljska") konvencija in Luganska konvencija, poleg tega pa obstaja še nekaj dvostranskih pogodb.

Za izvršitev domače sodne odločbe je potreben sodni sklep o izvršbi, ki bo izdan, če so izpolnjeni splošni pogoji (dopustnost postopka, sposobnost biti stranka ali začeti postopek itd.

Za izvršljivost tujih sodnih odločb je potrebna uradna razglasitev izvršljivosti, ki se izda, če je naslov izvršljiv v skladu z določbami države izdajateljice in če je vzajemnost zagotovljena v državnih pogodbah ali predpisih. Okrožna sodišča so pristojna za odločanje ex parte. Vendar se je zoper odločitev mogoče pritožiti.

Kar zadeva odločbe Evropske unije, se priznavanje nadaljuje samodejno v skladu z zgoraj navedenimi konvencijami.

Kakšna so pravila o pritožbi zoper sodno odločbo civilnega sodišča v vaši pristojnosti?

Zoper sodbo sodišča prve stopnje ("Berufung") obstajajo redne pritožbe in pritožbe zoper sodbo pritožbenega sodišča ("Revizija"); (glej podrobno odgovor na vprašanja "Kako je strukturiran sistem civilnih sodišč v vaši jurisdikciji? Katere so različne ravni pritožb in ali obstajajo specializirana sodišča?" zgoraj))

izpodbijati je mogoče tudi procesne sodne odločbe ("Rekurs"); postopek načeloma poteka po istih pravilih kot pritožba (vendar je nekoliko manj neformalen).

Pritožba zoper sodno odločbo zadrži njeno pravno veljavnost in - z redkimi izjemami - njeno izvršljivost.

Praviloma se ne smejo uvajati nove trditve, zahtevki, ugovori in dokazi (ne bodo upoštevani).

Druga pravna sredstva so ničnostna tožba ali tožba za obnovo postopka.

Po pritožbi lahko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje ali pa sodbo spremeni ali potrdi.

Poravnava

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo formalni mehanizmi, s katerimi se stranke spodbujajo k poravnavi zahtevkov ali ki olajšujejo postopek poravnave?

ACCP ne predvideva niti obvezne poravnave niti zavezujoče mediacije ali arbitraže, vendar ni redko, da sodniki - na začetku sojenja - stranke neformalno spodbujajo, naj najprej preučijo možnosti poravnave ali se obrnejo na mediatorje.

ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

Predhodni postopki

Katere metode alternativnega reševanja sporov so na voljo in se pogosto uporabljajo v vaši jurisdikciji? Arbitraža/mediacija/odločanje izvedenca/tribunali (ali druga specializirana sodišča)/Ombudsman? (Navedite kratek pregled vsake razpoložljive metode.)

Glavne izvensodne metode, ki jih določa zakon, so arbitraža, mediacija (predvsem v družinskopravnih zadevah) in spravni odbori v stanovanjskih ali telekomunikacijskih zadevah.

Poleg tega različna poklicna združenja (odvetniki, notarji, zdravniki, gradbeni inženirji) zagotavljajo mehanizme za reševanje sporov v zvezi s spori med svojimi člani ali med člani in strankami.

Avstrijska arbitražna zakonodaja (vsebovana v ACCP) v veliki meri odraža vzorčni zakon UNCITRAL o mednarodni trgovinski arbitraži, hkrati pa arbitražnemu sodišču zagotavlja veliko stopnjo neodvisnosti in samostojnosti.

Kateri zakoni ali pravila urejajo različne metode alternativnega reševanja sporov?

Zakon o arbitraži je urejen v členih 577-618 ACCP. ti določajo splošni okvir za arbitražne postopke, tako za domače kot mednarodne arbitraže. za potrošnike in zaposlene veljajo posebna pravila.

Mediacijo ureja Zakon o mediaciji civilnega prava ("ZivilrechtsMediations-Gesetz").

Mediatorji so usposobljeni strokovnjaki, ki uporabljajo odobrene metode. Rešitev, dosežena s pomočjo mediatorja, ni izvršljiva na sodišču.

Ali so v vaši jurisdikciji kakšna pravna področja, na katerih ni mogoče uporabiti arbitraže/mediacije/odločanja strokovnjakov/tribunalov/obveščenca kot sredstva za alternativno reševanje sporov?

Vsi denarni zahtevki so na splošno arbitražni, razen zahtevkov v zvezi z družinskim pravom in sporov med najemodajalcem in najemnikom. Dodatne izjeme se nanašajo na spore, povezane z delovnim pravom, in zakon o omejevalnih sporazumih.

Ali lahko lokalna sodišča zagotovijo kakršno koli pomoč strankam, ki želijo uporabiti razpoložljive načine alternativnega reševanja sporov? Na primer, ali bo sodišče - pred ali po ustanovitvi arbitražnega sodišča - izdalo začasne ali začasne zaščitne ukrepe (tj. odredbe o zadržanju do končnega izida) v podporo arbitražnemu postopku, ali bo sodišče stranke prisililo k arbitraži, če so se tako dogovorile, ali pa bo strankam odredilo mediacijo ali strokovno določitev? Ali je v zvezi s tem kaj posebnega za vašo jurisdikcijo?

Avstrijska sodišča lahko posredujejo v arbitražnih zadevah le, če jim je to izrecno dovoljeno v skladu s členi 577-618 ACCP.Posredovanje sodišč je omejeno na izdajo začasnih ukrepov, pomoč pri imenovanju arbitrov, pregled odločitev o ugovoru, odločitev o predčasnem prenehanju mandata arbitra, izvršitev začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja, pomoč sodišča pri sodnih dejanjih, za katera arbitražno sodišče ni pristojno, odločitev o zahtevi za razveljavitev arbitražne odločbe, ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe ter priznanje in izvršitev arbitražne odločbe.

Arbitražni senat - ali katera koli stranka z odobritvijo arbitražnega senata - lahko zaprosi sodišče za izvedbo sodnih dejanj (npr. vročanje sodnih pozivov, pridobivanje dokazov), za katera arbitražni senat ni pristojen

Kako zavezujoče so razpoložljive metode alternativnega reševanja sporov po svoji naravi? Ali na primer obstajajo pravice do pritožbe zoper arbitražne odločbe in odločbe o določitvi izvedenca, ali obstajajo kakšne sankcije za zavrnitev mediacije in ali mora poravnavo, doseženo v mediaciji, sankcionirati sodišče? Ali je v zvezi s tem kaj posebnega za vašo jurisdikcijo?

Edino pravno sredstvo, ki je na voljo na sodišču zoper arbitražno odločbo, je zahteva za razveljavitev arbitražne odločbe. to velja tudi za arbitražne odločbe o pristojnosti. takšno zahtevo za razveljavitev je treba vložiti v treh mesecih od datuma, ko je tožnik prejel odločbo.

Arbitražna odločba se razveljavi, če ni veljavnega arbitražnega sporazuma ali če je arbitražni senat odrekel svojo pristojnost, čeprav je veljavni arbitražni sporazum obstajal, če stranka ni bila sposobna skleniti veljavnega arbitražnega sporazuma, če stranka ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali o arbitražnem postopku ali če drugače ni mogla predstaviti zadeve, če arbitražna odločba obravnava spor, ki ni zajet v arbitražnem sporazumu, ali vsebuje odločitve o zadevah, ki presegajo področje uporabe arbitražnega sporazuma ali predložitve strank v arbitražo, če je bila sestava ali sestava arbitražnega sodišča v nasprotju z ustreznimi pravili in če je bil arbitražni postopek izveden v nasprotju z avstrijskim javnim redom.

Poleg tega se lahko arbitražna odločba razveljavi, če obstajajo predpogoji, na podlagi katerih je mogoče sodno odločbo izpodbijati z vložitvijo revizijskega zahtevka v skladu s členom 530(1), številke 1-5 ACCP. ta določba določa okoliščine, v katerih so kazniva dejanja privedla do izdaje določene arbitražne odločbe. zahtevo za razveljavitev arbitražne odločbe iz teh razlogov je treba vložiti v štirih tednih od datuma, ko je sodba o zadevnem kaznivem dejanju postala pravnomočna.

razsodbo je mogoče razveljaviti tudi, če sporna zadeva po domačem pravu ni arbitražna, in končno, če arbitražna razsodba krši avstrijski javni red.

Kar zadeva mediacijo, (podrobneje glej odgovor na vprašanja "Kateri zakoni ali pravila urejajo različne metode alternativnega reševanja sporov?" zgoraj)

Institucije za alternativno reševanje sporov

Katere so glavne institucije za alternativno reševanje sporov v vaši jurisdikciji?

Dunajski mednarodni arbitražni center Avstrijske zvezne gospodarske zbornice (VIAC) je najpomembnejša (mednarodna gospodarska) arbitražna institucija v Avstriji. okvir za vodenje arbitražnih postopkov se imenuje "Pravila za arbitražo in poravnavo VIAC" ("dunajska pravila").