Sodni postopki in reševanje sporov Avstrija 2016

PRITOŽBA

Predhodni postopki

Kakšno vrsto pravnega sistema ima vaša jurisdikcija? Ali v vaši jurisdikciji obstajajo pravila, ki urejajo civilni postopek?

Avstrija je civilnopravna država, zato so zakoni kodificirani v zbirkah. Civilnoprocesna pravila so vsebovana v različnih zakonih, kot so npr:

• avstrijski zakon o pristojnosti ("Jurisdiktionsnorm", AJA), ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč;
• avstrijski zakonik o civilnem postopku ("Zivilprozessordnung", ACCP), ki ureja sporne postopke pred civilnimi sodišči, in
• avstrijski zakonik o izvršbi ("Exekutionsordnung", AEC), ki določa izvrševanje sodnih odločb (ter arbitražnih odločb in predhodnih pravnih sredstev).

Poleg tega je Avstrija med drugim pogodbenica Konvencije o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ("Bruseljska konvencija") ter Luganske konvencije o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

Kako je strukturiran sistem civilnih sodišč v vaši jurisdikciji? Katere so različne ravni pritožb in ali obstajajo specializirana sodišča?

Na prvi stopnji se civilni postopki začnejo pri okrožnem sodišču ("Bezirksgerichte") ali deželnih sodiščih ("Landesgerichte").

Okrožna sodišča so pristojna za večino sporov v zvezi z najemnim in družinskim pravom (stvarna pristojnost) in za zadeve s spornim zneskom do 10 000 EUR (denarna pristojnost). Pritožbe v zvezi z dejanskimi in pravnimi vprašanji je treba vložiti pri deželnih sodiščih. Če gre za pravno vprašanje temeljnega pomena, se lahko pri vrhovnem sodišču ("Oberster Gerichtshof ") vloži še ena dokončna pritožba; glej spodaj.

Deželna sodišča so denarno pristojna v zadevah, v katerih sporni znesek presega 10 000 EUR, in stvarno pristojna v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino in konkurenco ter različnimi posebnimi zakoni (zakon o javni odgovornosti, zakon o varstvu podatkov, avstrijski zakon o odgovornosti za jedrsko škodo). Pritožbe je treba nasloviti na višja deželna sodišča ("Oberlandesgerichte"). Tretja in zadnja pritožba je namenjena vrhovnemu sodišču.

Praviloma se lahko zadeva pri vrhovnem sodišču izpodbija le, če gre za reševanje pravnega vprašanja splošnega pomena, tj. če je njegova razjasnitev pomembna zaradi pravne doslednosti, predvidljivosti ali razvoja, ali če ni skladnih in predhodnih odločitev vrhovnega sodišča.

V zvezi z gospodarskimi zadevami obstajajo posebna gospodarska sodišča ("Handelsgericht und Bezirksgericht für Handelssachen") samo na Dunaju. Poleg tega zgoraj navedena redna sodišča odločajo kot gospodarska sodišča. Gospodarske zadeve so na primer tožbe zoper podjetnike ali podjetja v zvezi s poslovnimi transakcijami, zadeve v zvezi z nelojalno konkurenco itd. Druga posebna sodišča so delovna sodišča ("Arbeits-und Sozialgericht"), ki so pristojna za vse civilnopravne spore med delodajalci in delojemalci, ki izhajajo iz (nekdanje) zaposlitve, ter za zadeve s področja socialne varnosti in pokojnin. V gospodarskih (če gospodarska sodišča odločajo v senatih) oziroma delovnih zadevah skupaj odločajo sodniki laiki in poklicni sodniki. Pritožbeno sodišče na Dunaju odloča kot kartelno sodišče ("Kartellgericht") na ravni sojenja. To je edino kartelno sodišče v Avstriji. O pritožbah odloča vrhovno sodišče kot pritožbeno kartelno sodišče ("Kartellobergericht"). Tudi v kartelnih zadevah sodijo laični sodniki skupaj s poklicnimi sodniki.

Katere so glavne faze civilnih postopkov v vaši jurisdikciji? Kakšen je njihov osnovni časovni okvir?

Tožbeni zahtevek ("Klage") se vloži pri sodišču in posreduje toženi stranki skupaj z odredbo za vložitev odgovora na tožbo ("Klagebeantwortung"). Če tožena stranka pravočasno odgovori, se opravi pripravljalni narok, katerega namen je predvsem oblikovanje nadaljnjega postopka z razpravo o glavnih obravnavanih pravnih in dejanskih vprašanjih ter vprašanjih o dokazih (dokumenti, priče, izvedenci itd.). Poleg tega se lahko razpravlja o možnostih poravnave. Po izmenjavi kratkih poročil sledi glavna obravnava (obravnave). Sodni postopek na prvi stopnji v povprečju traja eno leto. Vendar lahko zapleteni sodni postopki trajajo bistveno dlje. Na pritožbeni stopnji se odločitev izda po približno šestih mesecih.

Kakšen je pristop lokalnega sodstva v vaši jurisdikciji do klavzul o izključni pristojnosti?

Vzajemni sporazumi o pristojnosti so dovoljeni, razen če so izrecno prepovedani z zakonom. Če se uporablja veljavna klavzula o pristojnosti, morajo sodišča (če njihova pristojnost ni dogovorjena) zadevo zavreči.

Kakšni so stroški civilnih sodnih postopkov v vaši jurisdikciji? Kdo nosi te stroške? Ali obstajajo kakšna pravila o oblikovanju proračuna za stroške?

Sodni stroški zajemajo sodne takse in - če je potrebno - honorarje za izvedence, tolmače in priče. V skladu z avstrijskim zakonom o sodnih taksah ("Gerichtsgebührengesetz") mora tožnik (pritožnik) vnaprej plačati stroške. Znesek se določi na podlagi spornega zneska. V odločbi je določeno, kdo nosi stroške, oziroma v kakšnem razmerju se delijo stroški postopka. Odvetniški stroški se povrnejo v skladu z avstrijskim zakonom o odvetniških stroških ("Rechtsanwaltstarifgesetz"). Pravil o proračunih stroškov ni, zato ni zahtev po predložitvi podrobne razčlenitve za vsako fazo sodnega postopka ali po navedbi že nastalih stroškov in izdatkov skupaj z ocenjenimi stroški in izdatki.

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšna posebna pravila o financiranju sodnih postopkov? Ali so dovoljeni dogovori o honorarju za nepredvidene primere/podpogojnem honorarju? Kakšna so pravila v zvezi z varščino za stroške?

Če ni drugače dogovorjeno, za odvetniške honorarje velja avstrijski zakon o odvetniških honorarjih. Dogovori o urnih honorarjih so dovoljeni in pogosti. Pavšalni honorarji niso prepovedani, vendar se redkeje uporabljajo v spornih zadevah. Honorarji za nepredvidene stroške so dovoljeni le, če niso izračunani kot odstotek zneska, ki ga je dodelilo sodišče ("pactum de quota litis").

Pravna pomoč ("Verfahrenshilfe") se dodeli strankam, ki si ne morejo privoščiti plačila stroškov in pristojbin. Če zadevna stranka dokaže, da finančna sredstva ne zadoščajo, se sodne takse povrnejo ali celo oprostijo, odvetnik pa se zagotovi brezplačno.

Če tujec vloži tožbo, je treba na zahtevo tožene stranke položiti varščino za sodne stroške, razen če mednarodni sporazum določa drugače. To ne velja, če ima tožnik stalno prebivališče v Avstriji, če je sodna odločba (o stroških) izvršljiva v državi stalnega prebivališča tožnika ali če tožnik razpolaga z zadostnim nepremičnim premoženjem v Avstriji.

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšne omejitve pri odstopu terjatve ali tožbenega zahtevka? Ali je dovoljeno, da oseba, ki ni stranka v sodnem postopku, financira ta postopek?

Ena sama tožba, ki vsebuje več zahtevkov, je dovoljena, če se zahtevki prenesejo na drugo pravno osebo; ta pravna oseba nastopa kot edini tožnik, če zahtevki temeljijo na isti ali podobni pravni in dejanski podlagi. Koncept je odobrilo vrhovno sodišče.

Financiranje s strani tretjih oseb je dovoljeno in običajno na voljo za višje sporne zneske (najmanj približno 50 000 EUR), vendar je bolj prilagodljivo glede sporazumov o honorarju. Upoštevajte, da so prepovedani sporazumi o honorarju, na podlagi katerih se del prihodkov nameni odvetniku.

Pred začetkom postopka

Ali obstajajo kakšne posebne formalnosti, ki jih morate izpolniti, preden začnete postopek?

Ne, ni.

Kateri zastaralni roki veljajo za različne vrste zahtevkov za uvedbo postopka pred vašimi civilnimi sodišči? Kako se izračunajo? Ali se roki obravnavajo kot vprašanje materialnega ali procesnega prava?

Zastaralni roki se določajo na podlagi materialnega prava.

Ko terjatve zastarajo, jih ni mogoče uveljavljati. Zastaranje na splošno začne teči, ko je bilo mogoče pravico prvič uveljaviti. Avstrijsko pravo razlikuje med dolgim in kratkim zastaralnim rokom. Dolgi zastaralni rok je 30 let in se uporablja, kadar posebne določbe ne določajo drugače. Kratek zastaralni rok je tri leta in velja npr. za terjatve ali odškodninske zahtevke.

Zastaranje mora ena od strank izrecno uveljavljati, vendar se ne sme upoštevati na pobudo sodišča ("po uradni dolžnosti").

Začetek postopka

Kako se civilni postopki začnejo (izdajo in vročijo) v vaši jurisdikciji? Kateri so različni načini vročanja? Kateri datum se šteje za datum vročitve? Kako se vročitev opravi zunaj vaše jurisdikcije? Ali v vaši jurisdikciji obstaja prednostni način vročanja v tujih postopkih?

Postopek se začne z vložitvijo tožbe ("Klage") pri sodišču. Šteje se, da je tožba uradno vložena po njenem prejemu.

Vročitev se običajno opravi s priporočeno pošto (ali, če vas zastopa odvetnik, prek elektronskega sodnega prometa, tj. elektronskega komunikacijskega sistema, ki povezuje sodišča in odvetniške pisarne). Pisanje se šteje za vročeno na dan, ko je pisanje fizično dostavljeno prejemniku (ali je na voljo za vpogled).

V EU se uporablja uredba o vročanju (Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000). Vročanje mednarodnim organizacijam ali tujcem, ki uživajo imuniteto v skladu z mednarodnim javnim pravom, se opravi s pomočjo avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve. V vseh drugih primerih se vročanje v tujini izvaja v skladu z ustreznimi pogodbami (zlasti Haaško konvencijo o civilnem postopku).

Ali so v vaši jurisdikciji na voljo kakšna začasna pravna sredstva pred vložitvijo tožbe? Kako se za njih zaprosi? Katera so glavna merila za njihovo pridobitev?

Postopki odkrivanja ne obstajajo.

Vendar se lahko stranke obrnejo na sodišče za pomoč pri zavarovanju dokazov pred vložitvijo tožbe in po njej. Šteje se, da je zahtevani pravni interes izkazan, če je prihodnja razpoložljivost dokazov negotova ali če je treba preučiti trenutno stanje predmeta.

Začasna odredba s sodno odredbo se odobri z različnimi ukrepi, kot so odredba o zamrznitvi bančnih računov ali zaseg premoženja, vključno z zemljišči. Poleg tega se lahko tretjim osebam odredi, da ne plačajo terjatev.

Kateri so glavni elementi tožnikovih vlog?

V tožbi je treba navesti dejstva, na katerih temelji zahtevek, navesti dokaze v podporo zahtevku in opredeliti zahtevano sodno varstvo. Če se ne zahteva plačilni nalog, je treba določiti sporni znesek.

Ali se lahko vloge spremenijo? Če da, ali obstajajo kakšne omejitve?

Spremembe procesnih vlog so na splošno dopustne. Kar zadeva sam tožbeni zahtevek, ga je po vročitvi mogoče spremeniti le s soglasjem druge stranke. Vendar lahko sodišča dovolijo spremembo tudi brez soglasja tožene stranke, če je pristojnost sodišča še vedno podana in če ne obstaja nevarnost večjih zamud.

V zvezi z dodatnimi vlogami obstajajo postopkovne omejitve. Načeloma je treba dejstva predstaviti pred prvo obravnavo; npr. dodatni dokazni predlogi in izjave o pravnih vprašanjih se sprejmejo do zaključka postopka na prvi stopnji.

Zagovor zahtevka

Kateri so glavni elementi odgovora na tožbo? Ali lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo/pritožbo ali ugovor za pobot?

V odgovoru na tožbo je treba predstaviti dejstva, navesti dokaze in vsebovati določen zahtevek (načeloma zavrnitev v celoti ali delno).

Tožena stranka lahko vloži nasprotno tožbo ("Widerklage") ali ugovor za pobot ("Aufrechnungseinrede").

Nasprotna tožba pomeni samostojen zahtevek, ki pa je še vedno tesno povezan z glavnim zahtevkom.

Namen pobota je doseči, da sodišče zavrne glavni zahtevek, in sicer na podlagi argumenta, da ga je mogoče pobotati z obstoječo terjatvijo do tožnika.

Medtem ko za pobot ni potrebno, da je sodišče pristojno za tožnikovo terjatev, je nasprotna tožba dopustna le, če je sodišče pristojno za zahtevek.

Poleg tega pobot ne povzroči plačila sodnih taks.

Kakšen je rok, v katerem je treba vročiti odgovor na tožbo?

Rok je štiri tedne. Če tožena stranka ne predloži odgovora na tožbo pravočasno, se lahko izda zamudna sodba (na zahtevo).

Ali v vašem sistemu civilnega sodstva obstaja mehanizem, s katerim lahko tožena stranka prenese ali deli odgovornost z vložitvijo tožbe zoper tretjo osebo?

Takšnega mehanizma ni. Tudi če se sporni predmet med sodnim postopkom prenese na tretjo osebo, se prevzemnik (npr. kupec) ne more pridružiti postopku brez soglasja nasprotne stranke.

Kaj se zgodi, če tožena stranka ne ugovarja zahtevku?

Tožeča stranka bo od sodišča zahtevala, naj izda zamudno sodbo.

Ali lahko tožena stranka izpodbija pristojnost sodišča?

Tožena stranka lahko izpodbija pristojnost sodišča, vendar mora to storiti čim prej, tj. pred vložitvijo odgovora na tožbo na ravni okrožnega sodišča ali skupaj z odgovorom na tožbo na ravni regionalnega sodišča.

Združevanje in združevanje

Ali v vašem sistemu civilnega sodstva obstaja mehanizem, s katerim se lahko tretja oseba v ustreznih okoliščinah pridruži tekočemu postopku? Če da, katere so te okoliščine?

Da, pridružitev tretje osebe je dopustna, če bi prihodnja sodba lahko vplivala na pravni položaj tretje osebe.

Ali vaš sistem civilnega sodstva v ustreznih okoliščinah omogoča združitev dveh sklopov postopkov? Če da, katere so te okoliščine?

Da, sodišča lahko zaradi prihranka časa in stroškov združijo dva (ali več) postopka, v katerih so udeležene iste stranke, čeprav bo treba končno sodbo za stranke razglasiti ločeno.

Ali imate možnost ločenega sojenja/razdvojitve postopkov?

Da, sodišča lahko razdelijo postopke in ločeno obravnavajo zahtevke, ki so bili vloženi v eni vlogi.

Dolžnosti in pristojnosti sodišč

Ali na civilnih sodiščih v vaši pristojnosti obstaja kakšen poseben sistem dodeljevanja zadev? Kako se dodeljujejo zadeve?

Sodišča dodeljujejo zadeve v skladu z merili, ki jih redno določa določen senat.

Ali imajo sodišča v vaši jurisdikciji kakšna posebna pooblastila za vodenje zadev? Katere začasne predloge lahko stranke vložijo? Kakšne so njihove stroškovne posledice?

Postopke nadzoruje predvsem sodnik, ki je odgovoren za razporejanje zadev. Sodnik strankam odredi, naj v določenem roku predložijo vloge in dokaze. Po potrebi sodnik imenuje tudi izvedence. Vendar lahko stranke vložijo procesne predloge (npr. za podaljšanje roka), hkrati pa se lahko dogovorijo tudi o prekinitvi postopka.

Katere sankcije so sodišča v vaši jurisdikciji pooblaščena naložiti stranki, ki ne spoštuje sodnih odredb ali navodil?

Pooblastila za nalaganje sankcij strankam so omejena. Če vloge niso vložene pravočasno, se lahko ne upoštevajo; vendar lahko stranke vseeno dajejo ustne izjave do konca (končne) obravnave.

Če se priča brez utemeljenega opravičila ne udeleži obravnave ali sploh ne priča, se izreče upravna kazen. Takšne zavrnitve se upoštevajo tudi pri tehtanju dokazov. Sodišča so pristojna tudi za zaslišanje prič pod prisego.

Ali imajo sodišča v vaši jurisdikciji pristojnost, da izločijo del tožbe ali v celoti zavrnejo zadevo? Če da, v kakšnih okoliščinah?

Sodišča obravnavajo samo tiste dele vlog, za katere menijo, da so pomembni za odločitev. V celoti se lahko zavrne le z obrazloženo končno pisno odločbo.

Ali lahko civilna sodišča v vaši jurisdikciji izdajo skrajšano sodbo?

Na zahtevo se izdajo zamudne sodbe, če tožena stranka pravočasno ne predloži odgovora na tožbo ali se ne udeleži prve obravnave.

Če je v zahtevku zahtevan plačilni nalog in je sporni znesek nižji od 75 000 EUR, se namesto poziva k predložitvi odgovora na tožbo izda plačilni nalog (na podlagi tožbenega zahtevka). Če tožena stranka ne odgovori v določenem roku, tožnik prejme izvršilni naslov in lahko nadaljuje fazo izvršbe. Če toženec odgovori, sledi redni sodni postopek.

Ali imajo sodišča v vaši jurisdikciji kakšna pooblastila za prekinitev ali ustavitev postopka? Če da, v kakšnih okoliščinah?

Postopek se ustavi, če se stranki tako dogovorita ali če (obe) ne prideta na obravnavo

Postopek se prekine po zakonu, npr. če stranka postane insolventna ali preneha obstajati, ali po sklepu sodišča, odvisno od različnih razlogov, ki jih upošteva sodnik.

Razkritje

Katera so osnovna pravila o razkritju v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji? Ali je mogoče razkritje pridobiti pred vložitvijo tožbe? Ali obstajajo razredi dokumentov, ki jih ni treba razkriti? Ali obstajajo kakšna posebna pravila glede razkritja elektronskih dokumentov?

Če stranki uspe dokazati, da nasprotna stranka razpolaga z določenim dokumentom, lahko sodišče izda odredbo o predložitvi, če: (i) se je stranka, ki razpolaga, izrecno sklicevala na zadevni dokument kot dokaz za svoje trditve; (ii) ima stranka, ki razpolaga, pravno obveznost, da ga izroči drugi stranki; ali (iii) je bil zadevni dokument sestavljen v pravnem interesu obeh strank, potrjuje medsebojno pravno razmerje med njima ali vsebuje pisne izjave, ki so bile dane med pogajanji o pravnem aktu.

Pravila o razkritju pred tožbo ne obstajajo.

Stranka ni dolžna predložiti dokumentov, ki zadevajo družinsko življenje, če nasprotna stranka z izročitvijo dokumentov krši častne obveznosti, če razkritje dokumentov povzroči sramoto stranki ali drugi osebi ali je povezano s tveganjem kazenskega pregona ali če razkritje krši državno potrjeno obveznost varovanja tajnosti stranke, od katere ni oproščena, ali krši poslovno skrivnost (ali iz drugih razlogov, podobnih zgoraj navedenim).

Posebnih pravil glede razkritja elektronskih dokumentov ni.

Kakšna so pravila o privilegiranosti v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji?

V skladu s pravili o poklicni skrivnosti odvetnikov dokumentov ni treba predložiti, razen če je odvetnik svetoval obema strankama v zvezi s spornim pravnim dejanjem. Odvetniki imajo pravico zavrniti ustno pričanje, če so jim bile informacije na voljo v okviru njihove poklicne dejavnosti.

Kakšna so pravila v vaši jurisdikciji v zvezi z razkritjem s strani tretjih oseb?

Sodišče lahko tretjim osebam odredi razkritje, če (i) ima tretja oseba zakonsko obveznost, da določeno listino izroči stranki, ki jo je zahtevala, ali (ii) je bila listina sestavljena v pravnem interesu tretje osebe in stranke, ki jo je zahtevala, potrjuje pravno razmerje med njima ali vsebuje pisne izjave, ki so bile dane med pogajanji o pravnem aktu.

Kakšna je vloga sodišča pri razkritju v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji?

Dokazni postopek v glavnem oblikuje sodnik. (podrobneje glejte odgovor na vprašanja "Katera so osnovna pravila razkritja v civilnih postopkih v vaši jurisdikciji? Ali je mogoče razkritje pridobiti pred vložitvijo tožbe? Ali obstajajo razredi dokumentov, ki jih ni treba razkriti? Ali obstajajo kakšna posebna pravila glede razkritja elektronskih dokumentov?" zgoraj))

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo kakšne omejitve glede uporabe dokumentov, pridobljenih z razkritjem?

Ne, tovrstnih omejitev ni.

Dokazi

Katera so osnovna pravila o dokazih v vaši jurisdikciji?

Dokazi se pridobivajo med sodnim postopkom in ne pred njim. Stranke morajo predložiti dokaze, ki potrjujejo njihove trditve oziroma kadar je dokazno breme na njih

Katere vrste dokazov so dopustne in katere ne? Kako je zlasti z izvedenskimi dokazi?

Glavne vrste dokazov so listine, izpovedbe strank in prič, izvedenska mnenja in sodni pregled. Pisne izjave prič niso dopustne.

Čeprav izvedenci svoja poročila predložijo v pisni obliki, so pogosto povabljeni na obravnavo, da dodatno pojasnijo in ustno odgovorijo na dodatna vprašanja.

Ali obstajajo kakšna posebna pravila v zvezi s pozivanjem prič za ugotavljanje dejstev? Izjave prič ali pričanja?

Pričevanja in pisnih izjav prič ni. Priče morajo priti na obravnavo in pričati. V zvezi s sankcijami (glej podroben odgovor na vprašanja "Katere sankcije so sodišča v vaši jurisdikciji pooblaščena naložiti stranki, ki ne upošteva odredb ali navodil sodišča?" zgoraj).

Omejitve te obveznosti obstajajo, npr. privilegiji za odvetnike, zdravnike, duhovnike ali v zvezi z morebitnim obtoževanjem bližnjih sorodnikov.

Priče zasliši sodnik, čemur sledijo (dodatna) vprašanja pravnih zastopnikov strank.

Ali obstajajo kakšna posebna pravila glede poučevanja izvedencev, priprave izvedenskih poročil in pričanja izvedencev na sodišču? Ali je izvedenec dolžan izpolnjevati svoje obveznosti do stranke ali do sodišča?

Sodni izvedenec pomaga sodišču. Medtem ko (navadna) priča priča priča o dejstvih, izvedenec sodišču zagotovi znanje, ki ga sodnik ne more imeti. Izvedenski dokaz se izvede pred sodiščem. Strokovno pričo lahko zahtevajo stranke, lahko pa jo pozove tudi sodnik na lastno pobudo. Sodni izvedenec mora svoje ugotovitve predložiti v poročilu. Med obravnavo je treba podati ustne pripombe in pojasnila (če to zahtevajo stranke). Zasebna poročila se ne štejejo za izvedenska poročila v smislu ZPPD; imajo status zasebnega dokumenta.

Sodbe in sklepi

Katere različne vrste sodnih odločb in sklepov so civilna sodišča v vaši jurisdikciji pooblaščena izdati in v kakšnih okoliščinah?

Sodne odločbe o glavni stvari se imenujejo sodbe ("Urteil"). Na splošno so izdane v pisni obliki nekaj mesecev po zaključni obravnavi.

Kar zadeva zamudne sodbe, (podrobno glej odgovor na vprašanja "Ali lahko civilna sodišča v vaši jurisdikciji izdajo zamudno sodbo?" zgoraj).

Odločitve procesne narave se imenujejo sklepi ("Beschluss").

Kakšna pooblastila imajo vaša lokalna sodišča za odločanje o odškodnini/obrestih/stroških postopka?

Odločitev o stroških je del vsake končne odločitve sodišča. Zoper njo je mogoče vložiti ločeno pravno sredstvo. Stranka, ki je zmagala, mora dobiti povrnjene vse stroške, vključno z odvetniškimi honorarji, izračunanimi na podlagi avstrijskega zakona o odvetniških honorarjih v obsegu, v katerem je zmagala ("pro rata").

Odločbe o odškodnini in obrestih se izdajo, če so utemeljene, zahtevane in predvidene v skladu z veljavnim materialnim pravom

Kako je mogoče priznati in izvršiti domačo/tuje sodno odločbo?

Če tožena stranka ne izpolni zahtevkov, ki so bili priznani s sodno odločbo, lahko tožnik doseže prisilno izvršbo.

Sodbe so izvršljive, ko postanejo pravnomočne in zavezujoče (npr. če v ustreznem roku ni bilo vloženo pravno sredstvo).

Postopkovna pravila o izvršbi so vsebovana v ZIZ.

Evropska ("bruseljska") konvencija in Luganska konvencija sta najpomembnejši večstranski pogodbi o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb. Poleg tega obstaja nekaj dvostranskih pogodb.

Za izvršitev sodne odločbe domačega sodišča je potreben sodni sklep o izvršbi, ki bo izdan, če so izpolnjene splošne zahteve (dopustnost postopka, sposobnost biti stranka ali začeti postopek itd.

Za izvršljivost tujih sodnih odločb je potrebna uradna razglasitev izvršljivosti, ki se izda, če je naslov izvršljiv v skladu z določbami države izdajateljice in če je vzajemnost zagotovljena v državnih pogodbah ali predpisih. Okrožna sodišča so pristojna za odločanje ex parte. Vendar se je zoper odločitev mogoče pritožiti.

Kar zadeva odločbe Evropske unije, se priznavanje nadaljuje samodejno v skladu z zgoraj navedenimi konvencijami.

Kakšna so pravila o pritožbi zoper sodno odločbo civilnega sodišča v vaši pristojnosti?

Zoper sodbo sodišča prve stopnje ("Berufung") obstajajo redne pritožbe in pritožbe zoper sodbo pritožbenega sodišča ("Revizija"); (glej podrobno odgovor na vprašanja "Kako je strukturiran sistem civilnih sodišč v vaši jurisdikciji? Katere so različne ravni pritožb in ali obstajajo specializirana sodišča?" zgoraj).

Izpodbijati je mogoče tudi procesne sodne odločbe ("Rekurs"); postopek načeloma poteka po istih pravilih kot pritožba (vendar je nekoliko manj neformalen).

Pritožba zoper sodno odločbo zadrži njeno pravno veljavnost in - z redkimi izjemami - njeno izvršljivost.

Praviloma se ne smejo uvajati nove trditve, zahtevki, ugovori in dokazi (ne bodo upoštevani). Druga pravna sredstva so ničnostna tožba ali tožba za obnovo postopka.

Po pritožbi lahko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje ali pa sodbo spremeni ali potrdi.

Poravnava

Ali v vaši jurisdikciji obstajajo formalni mehanizmi, s katerimi se stranke spodbujajo k poravnavi zahtevkov ali ki olajšujejo postopek poravnave?

ACCP ne predvideva niti obvezne poravnave niti zavezujoče mediacije ali arbitraže. Kljub temu ni redko, da sodniki - na začetku sojenja - neformalno spodbujajo stranke, naj najprej preučijo možnosti poravnave ali se obrnejo na mediatorje.

ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

Predhodni postopki

Katere metode alternativnega reševanja sporov so na voljo in se pogosto uporabljajo v vaši jurisdikciji? Arbitraža/mediacija/odločanje izvedenca/tribunali (ali druga specializirana sodišča)/Ombudsman? (Navedite kratek pregled vsake razpoložljive metode.)

Glavne izvensodne metode, ki jih določa zakon, so arbitraža, mediacija (predvsem v družinskopravnih zadevah) in spravni odbori v stanovanjskih ali telekomunikacijskih zadevah.

Poleg tega različna poklicna združenja (odvetniki, notarji, zdravniki, gradbeni inženirji) zagotavljajo mehanizme za reševanje sporov v zvezi s spori med svojimi člani ali med člani in strankami.

Avstrijska arbitražna zakonodaja (vsebovana v ACCP) v veliki meri odraža vzorčni zakon UNCITRAL o mednarodni trgovinski arbitraži, hkrati pa arbitražnemu sodišču zagotavlja veliko stopnjo neodvisnosti in samostojnosti.

Kateri zakoni ali pravila urejajo različne metode alternativnega reševanja sporov?

Zakon o arbitraži je urejen v členih 577-618 ACCP. Ti določajo splošni okvir za arbitražne postopke, tako za domače kot za mednarodne arbitraže. Za potrošnike in zaposlene veljajo posebna pravila.

Mediacijo ureja Zakon o civilnopravni mediaciji ("ZivilrechtsMediations-Gesetz").

Mediatorji so usposobljeni strokovnjaki, ki uporabljajo odobrene metode. Rešitev, dosežena s pomočjo mediatorja, ni izvršljiva na sodišču.

Ali so v vaši jurisdikciji kakšna pravna področja, na katerih ni mogoče uporabiti arbitraže/mediacije/odločanja strokovnjakov/tribunalov/obveščevalca kot načina alternativnega reševanja sporov?

Vsi denarni zahtevki so na splošno arbitražni, razen zahtevkov v zvezi z družinskim pravom in sporov med najemodajalcem in najemnikom. Dodatne izjeme se nanašajo na spore, povezane z delovnim pravom, in zakon o omejevalnih sporazumih.

Ali lahko lokalna sodišča zagotovijo kakršno koli pomoč strankam, ki želijo uporabiti razpoložljive načine alternativnega reševanja sporov? Na primer, ali bo sodišče - pred ali po ustanovitvi arbitražnega sodišča - izdalo začasne ali začasne zaščitne ukrepe (tj. odredbe o zadržanju do končnega izida) v podporo arbitražnemu postopku, ali bo sodišče stranke prisililo k arbitraži, če so se tako dogovorile, ali pa bo strankam odredilo mediacijo ali strokovno določitev? Ali je v zvezi s tem kaj posebnega za vašo jurisdikcijo?

Avstrijska sodišča lahko posredujejo v arbitražnih zadevah le, če jim je to izrecno dovoljeno v skladu s členi 577-618 ACCP. Posredovanje sodišč je omejeno na izdajo začasnih ukrepov, pomoč pri imenovanju arbitrov, pregled odločitev o ugovoru, odločitev o predčasnem prenehanju mandata arbitra, izvršitev začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja, pomoč sodišča pri sodnih dejanjih, za katera arbitražno sodišče ni pristojno, odločitev o zahtevi za razveljavitev arbitražne odločbe, ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe ter priznanje in izvršitev arbitražne odločbe.

Arbitražni senat - ali katera koli stranka z odobritvijo arbitražnega senata - lahko od sodišča zahteva izvedbo sodnih dejanj (npr. vročitev vabila, pridobivanje dokazov), za katera arbitražni senat ni pristojen.

Kako zavezujoče so razpoložljive metode alternativnega reševanja sporov v naravi? Ali na primer obstajajo pravice do pritožbe zoper arbitražne odločbe in odločbe o določitvi izvedenca, ali obstajajo kakšne sankcije za zavrnitev mediacije in ali mora poravnavo, doseženo v mediaciji, sankcionirati sodišče? Ali je v zvezi s tem kaj posebnega za vašo jurisdikcijo?

Edino pravno sredstvo, ki je na voljo na sodišču zoper arbitražno odločbo, je zahteva za razveljavitev arbitražne odločbe. To velja tudi za arbitražne odločbe o pristojnosti. Takšno zahtevo za razveljavitev je treba vložiti v treh mesecih od datuma, ko je tožnik prejel arbitražno odločbo.

Arbitražna odločba se razveljavi, če ni veljavnega arbitražnega sporazuma ali če je arbitražni senat zavrnil svojo pristojnost, čeprav je obstajal veljavni arbitražni sporazum, če stranka ni bila sposobna skleniti veljavnega arbitražnega sporazuma, če stranka ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali o arbitražnem postopku ali če drugače ni mogla predstaviti zadeve, če arbitražna odločba obravnava spor, ki ni zajet v arbitražnem sporazumu, ali vsebuje odločitve o zadevah, ki presegajo področje uporabe arbitražnega sporazuma ali predložitve strank v arbitražo, če je bila sestava ali sestava arbitražnega sodišča v nasprotju z ustreznimi pravili in če je bil arbitražni postopek izveden v nasprotju z avstrijskim javnim redom.

Poleg tega se lahko arbitražna odločba razveljavi, če obstajajo predpogoji, na podlagi katerih je mogoče sodno odločbo izpodbijati z vložitvijo revizijskega zahtevka v skladu s členom 530(1), številke 1-5 ACCP. Ta določba določa okoliščine, v katerih so kazniva dejanja privedla do izdaje določene arbitražne odločbe. Zahtevek za razveljavitev razsodbe iz teh razlogov je treba vložiti v štirih tednih od datuma, ko je sodba o zadevnem kaznivem dejanju postala pravnomočna.

Odločbo je mogoče razveljaviti tudi, če sporna zadeva po domačem pravu ni arbitražna, in končno, če arbitražna odločba krši avstrijski javni red.

Kar zadeva mediacijo, (podrobneje glej odgovor na vprašanja "Kateri zakoni ali pravila urejajo različne metode alternativnega reševanja sporov?" zgoraj).

Institucije za alternativno reševanje sporov

Katere so glavne institucije za alternativno reševanje sporov v vaši jurisdikciji?

Dunajski mednarodni arbitražni center Avstrijske zvezne gospodarske zbornice (VIAC) je najpomembnejša (mednarodna gospodarska) arbitražna institucija v Avstriji. Okvir za vodenje arbitražnih postopkov se imenuje "Pravila za arbitražo in poravnavo VIAC" (v nadaljnjem besedilu: dunajska pravila).