Arbitraža avstrijsko poglavje 2015

Zakoni in institucije

Večstranske konvencije o arbitraži

Ali je vaša država pogodbenica Newyorške konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb? Od kdaj velja konvencija? Ali so bile dane izjave ali uradna obvestila v skladu s členi I, X in XI Konvencije? Katere druge večstranske konvencije v zvezi z mednarodno trgovinsko in naložbeno arbitražo je podpisala vaša država?

Avstrija je ratificirala naslednje večstranske konvencije v zvezi z arbitražo: Newyorško konvencijo z dne 31. julija 1961 (Avstrija je v skladu z oddelkom 3 člena I podala uradno obvestilo, da bo priznavala in izvrševala samo arbitražne odločbe, izdane v drugih državah pogodbenicah te konvencije); Protokol o arbitražnih klavzulah, Ženeva, 13. marec 1928; Konvencijo o izvrševanju tujih arbitražnih odločb, Ženeva, 18. oktober 1930; Evropsko konvencijo o mednarodni trgovinski arbitraži (in sporazum v zvezi z njeno uporabo), 4. junij 1964; in Konvencijo o reševanju investicijskih sporov, 24. junij 1971.

Dvostranski sporazumi o naložbah

Ali obstajajo dvostranski sporazumi o naložbah z drugimi državami?

Avstrija je podpisala 65 dvostranskih sporazumov o naložbah, od katerih jih je ratificirala 60, in sicer z Albanijo, Alžirijo, Argentino, Armenijo, Azerbajdžanom, Bangladešem, Belorusijo, Belizejem, Bolivijo, Bosno, Bolgarijo, Čilom, Češko, Egiptom, Estonijo, Etiopijo, Gruzijo, Hongkongom, Indijo, Iranom, Madžarsko, Jordanijo, Kitajsko, Zelenortskimi otoki in Kubo, (Južna) Koreja, Kuvajt, Latvija, Libanon, Libija, Litva, Makedonija, Malezija, Malta, Mehika, Moldavija, Mongolija, Maroko, Oman, Paragvaj, Filipini, Poljska, Romunija, Ruska federacija, Savdska Arabija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Južna Afrika, Tadžikistan, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Uzbekistan, Vietnam in Jemen.

Avstrija je tudi pogodbenica številnih drugih dvostranskih sporazumov, ki niso naložbeni sporazumi, predvsem s sosednjimi državami.

Domače arbitražno pravo

Kateri so glavni domači pravni viri v zvezi z domačimi in tujimi arbitražnimi postopki ter priznavanjem in izvrševanjem arbitražnih odločb?

Avstrijsko arbitražno pravo je vsebovano v členih od 577 do 618 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (CCP). Te določbe urejajo tako domače kot mednarodne arbitražne postopke.

Priznavanje tujih arbitražnih odločb je urejeno v navedenih večstranskih in dvostranskih pogodbah (glej podroben odgovor na vprašanja "Ali je vaša država pogodbenica Newyorške konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb? Od kdaj velja konvencija? Ali so bile podane izjave ali obvestila v skladu s členi I, X in XI Konvencije? Katere druge večstranske konvencije v zvezi z mednarodno trgovinsko in naložbeno arbitražo je podpisala vaša država?" in "Ali obstajajo dvostranski sporazumi o naložbah z drugimi državami?" zgoraj). Izvršilni postopek je urejen v avstrijskem zakonu o izvršbi.

Domača arbitraža in UNCITRAL

Ali vaš domači zakon o arbitraži temelji na vzorčnem zakonu UNCITRAL? Katere so glavne razlike med vašim domačim zakonom o arbitraži in vzorčnim zakonom UNCITRAL?

Tako kot v večini držav tudi pri nas zakon ne odraža vseh vidikov vzorčnega zakona UNCITRAL. Vendar so bile uvedene glavne značilnosti.

Za razliko od vzorčnega zakona UNCITRAL avstrijski zakon ne razlikuje med domačimi in mednarodnimi arbitražami ter med komercialnimi in nekomercialnimi arbitražami. Zato se za delovnopravne in potrošniške zadeve uporabljajo posebna pravila (glej podroben odgovor na vprašanja "Kakšne zahteve obstajajo za priznanje in izvršitev domačih in tujih arbitražnih odločb, kateri razlogi obstajajo za zavrnitev priznanja in izvršitve ter kakšen je postopek?" v nadaljevanju). (glej podroben odgovor na vprašanje "Kakšne so zahteve za priznavanje in izvrševanje domačih in tujih odločb, kakšni so razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve ter kakšen je postopek?" spodaj).

Obvezne določbe

Katere so obvezne določbe domačega arbitražnega prava o postopku, od katerih stranke ne smejo odstopati?

Stranke se lahko prosto dogovorijo o pravilih postopka (npr. s sklicevanjem na posebna arbitražna pravila) v okviru obveznih določb ZPP. Če se stranke niso dogovorile o nobenem sklopu pravil ali so določile svoja pravila, mora arbitražni senat ob upoštevanju obveznih določb ZPP voditi arbitražo na način, ki se mu zdi primeren. Obvezna pravila avstrijskega arbitražnega postopka vključujejo, da morajo biti in ostati arbitri nepristranski in neodvisni. Razkriti morajo vse okoliščine, ki bi lahko povzročile dvom o njihovi nepristranskosti ali neodvisnosti. Stranke imajo pravico do poštene in enakopravne obravnave ter do predstavitve svoje zadeve. Dodatna obvezna pravila se nanašajo na arbitražno odločbo, ki mora biti pisna, in na razloge, na podlagi katerih se lahko odločba izpodbija (glej podroben odgovor na vprašanja "Kako in na podlagi česa se lahko odločba izpodbija in razveljavi?" spodaj).

Materialno pravo

Ali v vašem nacionalnem arbitražnem pravu obstaja kakšno pravilo, ki arbitražnemu sodišču daje smernice glede tega, katero materialno pravo naj uporabi za vsebino spora?

Arbitražni senat mora uporabiti materialno pravo, ki sta ga izbrali stranki, v nasprotnem primeru pa mora uporabiti pravo, ki se mu zdi primerno. Odločitev na podlagi pravičnosti je dovoljena le, če sta se stranki izrecno dogovorili za odločitev na podlagi pravičnosti (člen 603 ZPP).

Arbitražne institucije

Katere so najpomembnejše arbitražne institucije v vaši državi?

Dunajski mednarodni arbitražni center (viac.eu) vodi mednarodne arbitražne postopke v skladu s svojimi Pravili o arbitraži in spravi (2013), bolj znanimi kot Dunajska pravila. Honorarji za arbitre se izračunajo na podlagi spornega zneska. Glede kraja in jezika arbitraže ni omejitev.

Dunajska blagovna borza pri dunajski borzi ima svoje arbitražno sodišče in svojo priporočeno arbitražno klavzulo.

Nekatera strokovna telesa in zbornice določajo svoja pravila ali vodijo arbitražne postopke ali oboje.

Mednarodna gospodarska zbornica je neposredno prisotna prek svojega avstrijskega nacionalnega odbora.

Arbitražni sporazum

Arbitražnost

Ali obstajajo kakšne vrste sporov, ki niso arbitražni?

Načeloma je vsak premoženjskopravni zahtevek arbitrabilen. Nelastniški zahtevki so še vedno arbitrabilni, če zakon dovoljuje, da spor rešujejo stranke.

Obstajajo nekatere izjeme na področju družinskega prava ali zadružnega lastništva stanovanj.

Potrošniške in delovnopravne zadeve so arbitražne le, če stranke sklenejo arbitražni sporazum po nastanku spora.

Zahteve

Katere so formalne in druge zahteve za arbitražni sporazum?

Arbitražni sporazum mora:

• zadostno opredeliti stranke (te morajo biti vsaj določljive);
• zadostno opredeliti predmet spora v zvezi z določenim pravnim razmerjem (ta mora biti vsaj določljiv in je lahko omejen na določene spore ali pa vključuje vse spore);
• zadostno opredeliti namen strank, da o sporu odloča arbitraža, in s tem izključiti pristojnost državnih sodišč; in
• biti vsebovana v pisnem dokumentu, ki ga podpišeta stranki, ali v telefaksih, elektronski pošti ali drugih sporočilih, ki si jih izmenjata stranki in ki ohranjajo dokaze o pogodbi.

Zadostuje jasno sklicevanje na splošne pogoje, ki vsebujejo arbitražno klavzulo.

Izvršljivost

V katerih okoliščinah arbitražni sporazum ni več izvršljiv?

Arbitražne sporazume in klavzule je mogoče izpodbijati v skladu s splošnimi načeli avstrijskega pogodbenega prava, zlasti zaradi napake, prevare ali prisile ali pravne nesposobnosti. Obstaja polemika o tem, ali je treba tako izpodbijanje vložiti pri arbitražnem sodišču ali pri sodišču. Če stranki pogodbe, ki vsebuje arbitražno klavzulo, odstopita od pogodbe, se šteje, da arbitražna klavzula ni več izvršljiva, razen če sta se stranki izrecno dogovorili o nadaljevanju veljavnosti arbitražne klavzule. V primeru insolventnosti ali smrti arbitražni sporazum na splošno zavezuje stečajnega upravitelja ali pravnega naslednika. Arbitražni sporazum ni več izvršljiv, če je arbitražno sodišče izdalo odločbo o vsebini zadeve ali če je sodišče izdalo pravnomočno sodbo o vsebini zadeve in odločitev zajema vse zadeve, za katere je bila dogovorjena arbitraža.

Tretje osebe - zavezane arbitražnemu sporazumu

V katerih primerih lahko arbitražni sporazum zavezuje tretje osebe ali nepodpisnike?

Načeloma je arbitražni sporazum zavezujoč samo za stranke arbitražnega sporazuma. Avstrijska sodišča nerada zavezujejo tretje osebe arbitražnemu sporazumu. Zato se pojmi, kot so prebijanje tančice podjetja, skupine podjetij in podobno, običajno ne uporabljajo.

Vendar je pravni naslednik zavezan arbitražnemu sporazumu, ki ga je sklenil njegov predhodnik. To velja tudi za stečajnega upravitelja in dediča umrle osebe.

Tretje osebe - udeležba

Ali vaša nacionalna zakonodaja o arbitraži vsebuje kakšne določbe v zvezi z udeležbo tretjih oseb v arbitraži, kot sta pridružitev ali obvestilo tretji osebi?

Običajno je za vključitev tretje osebe v arbitražo potrebno ustrezno soglasje strank, ki je lahko izrecno ali implicitno (npr. s sklicevanjem na arbitražna pravila, ki predvidevajo vključitev). Soglasje se lahko da ob vložitvi zahteve za pridružitev ali v zgodnejši fazi same pogodbe. V avstrijskem pravu se to vprašanje večinoma obravnava v okviru posredovanja tretje osebe, ki ima interes v arbitraži. Pri tem se trdi, da mora biti takšna tretja oseba, ki vstopi v postopek, stranka arbitražnega sporazuma ali se kako drugače podrediti pristojnosti sodišča in da se morajo vse stranke, vključno z intervenientom, strinjati z intervencijo.

Avstrijsko vrhovno sodišče je odločilo, da bi pridružitev tretje osebe arbitražnemu postopku proti njeni volji ali razširitev zavezujočega učinka arbitražne odločbe na tretjo osebo kršila člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, če tretji osebi ne bi bile zagotovljene enake pravice kot strankam (npr. pravica do izjave).

Skupine družb

Ali sodišča in arbitražni tribunali v vaši jurisdikciji v skladu z doktrino "skupine podjetij" razširijo arbitražni sporazum na matične ali hčerinske družbe, ki niso podpisnice družbe podpisnice, če je bila ta družba kakor koli vključena v sklenitev, izvajanje ali prenehanje sporne pogodbe?

Avstrijsko pravo ne priznava doktrine skupine družb (glej vprašanje 11). (podrobneje glej odgovor na vprašanje "V katerih primerih lahko arbitražni sporazum zavezuje tretje osebe ali nepodpisnike?" zgoraj).

Večstranski arbitražni sporazumi

Katere so zahteve za veljavni večstranski arbitražni sporazum?

Večstranski arbitražni sporazumi se lahko sklenejo pod enakimi formalnimi zahtevami kot arbitražni sporazumi (podrobneje glej odgovor na vprašanje "Katere formalne in druge zahteve obstajajo za arbitražni sporazum?" zgoraj).

Ustanovitev arbitražnega sodišča

Upravičenost arbitrov

Ali obstajajo kakšne omejitve glede tega, kdo lahko deluje kot arbiter? Ali bi sodišča v vaši jurisdikciji priznala kakršno koli pogodbeno določeno zahtevo za arbitre glede na narodnost, vero ali spol?

Za arbitre so lahko imenovane samo fizične osebe. Zakon ne določa nobenih posebnih kvalifikacij, vendar se lahko stranke dogovorijo o takšnih zahtevah. Aktivni sodniki v skladu s statutom, ki ureja njihov poklic, ne smejo delovati kot arbitri.

Privzeto imenovanje arbitrov

Kakšen je privzeti mehanizem za imenovanje arbitrov, če se stranki predhodno ne dogovorita?

Sodišča so pristojna za potrebna privzeta imenovanja, če se stranke ne dogovorijo o drugem postopku in če

• ena od strank ne imenuje arbitra;
• se stranki ne moreta dogovoriti o edinem arbitru ali
• arbitri ne imenujejo svojega predsednika.

Izpodbijanje in zamenjava arbitrov

Na podlagi katerih razlogov in kako je mogoče arbitra izpodbijati in zamenjati? Prosimo, razpravljajte zlasti o razlogih za izpodbijanje in zamenjavo ter o postopku, vključno z izpodbijanjem na sodišču. Ali obstaja težnja po uporabi smernic IBA o navzkrižju interesov v mednarodni arbitraži ali po iskanju smernic iz teh smernic?

Izpodbijanje arbitrov

Arbitra je mogoče izpodbijati le, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti, ali če nima kvalifikacij, o katerih sta se dogovorili stranki. Stranka, ki je imenovala arbitra, se pri svojem ugovoru ne more sklicevati na okoliščine, ki so ji bile znane v času imenovanja (člen 588 ZPP).

Odvzem arbitrov

Arbiter je lahko odstavljen, če ni sposoben opravljati svojih nalog ali če jih ne opravi v ustreznem roku (člen 590 ZPP).

Arbitri so lahko odstavljeni z ugovorom ali s prenehanjem mandata. V obeh primerih na koncu odloča sodišče na zahtevo ene od strank. Če pride do predčasnega prenehanja mandata arbitra, je treba nadomestnega arbitra imenovati na enak način, kot je bil imenovan zamenjani arbiter.

Vrhovno sodišče se je v nedavni zadevi ukvarjalo z razlogi za izpodbijanje in analiziralo nasprotujoča si stališča znanstvenikov o tem, ali in v kakšnem obsegu bi bilo treba dovoliti izpodbijanje po končni razsodbi. V svoji analizi je sodišče navedlo tudi smernice IBA in se nanje oprlo.

Odnos med strankami in arbitri

Kakšno je razmerje med strankami in arbitri? Prosimo, pojasnite pogodbeno razmerje med strankami in arbitri, nevtralnost arbitrov, ki jih imenujejo stranke, plačilo in stroške arbitrov.

Pri ad hoc arbitraži je treba skleniti sporazum o arbitrih, ki ureja pravice in dolžnosti arbitrov. Ta pogodba bi morala vključevati ureditev honorarjev (npr. s sklicevanjem na uradno tarifo sodnih taks, urne postavke ali kako drugače) in pravico arbitrov do povračila njihovih stroškov. Njihove naloge vključujejo vodenje postopka ter pripravo in podpis arbitražne odločbe.

Imuniteta arbitrov pred odgovornostjo

V kolikšni meri so arbitri imuni pred odgovornostjo za svoje ravnanje med arbitražo?

Če je arbiter sprejel imenovanje, vendar nato ni hotel pravočasno ali sploh opraviti svojih nalog, je lahko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi zamude (594. člen ZPP). Če je bila razsodba razveljavljena v poznejšem sodnem postopku in je arbiter na nezakonit in malomaren način povzročil škodo strankam, je lahko odgovoren. Arbitražni sporazumi in pravila arbitraže arbitražnih institucij pogosto vsebujejo izključitve odgovornosti.

Pristojnost in pristojnost arbitražnega sodišča

Sodni postopki, ki so v nasprotju z arbitražnimi sporazumi

Kakšen je postopek za spore o pristojnosti, če se sodni postopek začne kljub obstoječemu arbitražnemu sporazumu, in kakšni so roki za ugovore glede pristojnosti?

Avstrijsko pravo ne vsebuje izrecnih pravil o pravnih sredstvih, ki so na voljo, če se sodni postopek začne v nasprotju z arbitražnim sporazumom ali če se arbitraža začne v nasprotju s klavzulo o pristojnosti (razen negativne odločitve o stroških v postopku, ki se sploh ne bi smel začeti).

Če stranka vloži tožbo pri sodišču, čeprav je zadeva predmet arbitražnega sporazuma, mora tožena stranka vložiti ugovor pristojnosti sodišča, preden se opredeli do same zadeve, in sicer na prvi obravnavi ali v odgovoru na tožbo. Sodišče mora take zahtevke praviloma zavrniti, če je toženec pravočasno ugovarjal pristojnosti sodišča. Sodišče zahtevka ne sme zavrniti, če ugotovi, da arbitražni sporazum ne obstaja, ni veljaven ali je neizvedljiv.

Pristojnost arbitražnega sodišča

Kakšen je postopek za spore o pristojnosti arbitražnega sodišča po začetku arbitražnega postopka in kakšni so roki za ugovor pristojnosti?

Arbitražni senat lahko o svoji pristojnosti odloči v ločeni razsodbi ali v končni razsodbi o glavni stvari. Stranka, ki želi izpodbijati pristojnost arbitražnega sodišča, mora ta ugovor vložiti najpozneje v prvi vlogi v zadevi. Imenovanje arbitra ali sodelovanje stranke v postopku imenovanja stranki ne preprečuje, da bi vložila ugovor pristojnosti. Pozno vloženega ugovora ni mogoče upoštevati, razen če razsodišče meni, da je zamuda upravičena, in ugovor sprejme. O vprašanjih pristojnosti lahko odločajo tako sodišča kot arbitražni senati.

Arbitražni postopki

Kraj in jezik arbitraže

Kakšen je privzeti mehanizem za kraj arbitraže in jezik arbitražnega postopka, če se stranki predhodno ne dogovorita?

Če se stranki nista dogovorili o kraju arbitraže in jeziku arbitražnega postopka, je določitev ustreznega kraja in jezika v pristojnosti arbitražnega sodišča.

Začetek arbitraže

Kako se začne arbitražni postopek?

V skladu z avstrijskim zakonskim pravom mora tožnik vložiti tožbo, v kateri mora navesti dejstva, na katera se namerava sklicevati, in svoje zahteve za sodno varstvo. Tožbo je treba vložiti v roku, o katerem sta se stranki dogovorili ali ki ga določi arbitražno sodišče. Takrat lahko tožnik predloži ustrezne dokaze. Toženec nato predloži svoj odgovor na tožbo.

V skladu z dunajskimi pravili mora tožnik tožbo predložiti sekretariatu VIAC. Izjava mora vsebovati naslednje informacije:

• polna imena, naslove in druge kontaktne podatke strank;
• navedbo dejstev in poseben zahtevek za sodno varstvo;
• če zahtevana pomoč ni izključno za določen denarni znesek, denarno vrednost vsakega posameznega zahtevka v času predložitve izjave o zahtevku;
• podatke o številu arbitrov;
• imenovanje arbitra, če je bil dogovorjen ali zahtevan senat treh arbitrov, ali zahtevo za imenovanje arbitra; in
• podatke o arbitražnem sporazumu in njegovi vsebini.

Zaslišanje

Ali je potrebna obravnava in katera pravila se uporabljajo?

Ustna obravnava se opravi na zahtevo ene od strank ali če arbitražni senat meni, da je to potrebno (člen 598 ZPP in člen 30 Dunajskih pravil).

Dokazi

Katera pravila zavezujejo arbitražno sodišče pri ugotavljanju dejstev v zadevi? Katere vrste dokazov so dopustne in kako poteka pridobivanje dokazov?

Avstrijsko zakonsko pravo ne vsebuje posebnih pravil o izvajanju dokazov v arbitražnem postopku. Arbitražna sodišča zavezujejo pravila o dokazih, o katerih so se morda dogovorile stranke. Če takšnih pravil ni, lahko arbitražni senat dokaze pridobiva in vrednoti po lastni presoji (člen 599 ZPP). Arbitražno sodišče je pristojno imenovati izvedence (in od strank zahtevati, da izvedencem posredujejo vse pomembne informacije ali predložijo ali omogočijo dostop do vseh pomembnih dokumentov, blaga ali drugega premoženja za pregled), zaslišati priče, stranke ali uradnike strank. Vendar pa arbitražni senati nimajo pristojnosti, da bi prisilili stranke ali priče k navzočnosti.

V praksi stranke pogosto pooblastijo arbitražne senate, da se za smernice sklicujejo na pravila IBA o pridobivanju dokazov. Če se sklicujejo na pravila, kot so pravila IBA, ali se o njih dogovorijo, je obseg razkritja pogosto širši od razkritja v sodnem postopku (ki je po avstrijskem pravu precej omejeno). Arbitražno sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s predloženimi dokazi in izidom dokaznega postopka ter o njih podajo pripombe (glej člen 599 ZPP).

Vključevanje sodišča

V katerih primerih lahko arbitražno sodišče zaprosi za pomoč sodišča in v katerih primerih lahko sodišča posredujejo?

Arbitražni senat lahko zaprosi sodišče za pomoč, da:

• izvršitev začasnega ukrepa ali ukrepa zavarovanja, ki ga je izdalo arbitražno sodišče (člen 593 ZPP); ali
• izvede sodna dejanja, kadar arbitražno sodišče za to ni pooblaščeno (poziv pričam, da se udeležijo, zaslišanje prič pod prisego in odreditev razkritja dokumentov), vključno z zaprosilom tujim sodiščem in organom za izvedbo takih dejanj (člen 602 ZPP).

Sodišče lahko posreduje v arbitraži le, če je to izrecno določeno v ZPP. Sodišče lahko (ali mora) zlasti:

• odobriti začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja (člen 585 ZPP);
• imenovati arbitre (člen 587 ZPP) in
• odločati o izločitvi arbitra, če
• dogovorjeni postopek ugovora ali ugovor pred arbitražnim sodiščem ni uspešen;
• se izpodbijani arbiter ne umakne s svoje funkcije ali
• se druga stranka ne strinja z ugovorom.

Zaupnost

Ali je zagotovljena zaupnost?

ZPP izrecno ne določa zaupnosti arbitraže, vendar se lahko stranki o zaupnosti dogovorita. Poleg tega lahko stranka v sodnih postopkih za razveljavitev arbitražne odločbe in v tožbah za ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe ali v zadevah, ki jih urejajo členi od 586 do 591 ZPP (npr. izpodbijanje arbitrov), od sodišča zahteva, naj iz obravnave izključi javnost, če lahko dokaže utemeljen interes za izključitev javnosti.

Začasni ukrepi in pooblastila za izrekanje sankcij

Začasni ukrepi sodišč

Katere začasne ukrepe lahko odredijo sodišča pred začetkom arbitražnega postopka in po njem?

Pristojno avstrijsko sodišče in avstrijsko arbitražno sodišče sta pristojna za izdajo začasnih ukrepov v podporo arbitražnemu postopku. Stranke lahko izključijo pristojnost arbitražnega sodišča za začasne ukrepe, ne morejo pa izključiti pristojnosti sodišča za začasne ukrepe. Izvrševanje začasnih ukrepov je v izključni pristojnosti sodišč.

V podporo denarnim zahtevkom lahko sodišče odobri začasne ukrepe, če obstaja razlog za domnevo, da bi dolžnik s poškodovanjem, uničenjem, skrivanjem ali odnašanjem svojega premoženja (vključno s škodljivimi pogodbenimi določili) preprečil ali oviral izvršitev poznejše odločbe.

Na voljo so naslednja pravna sredstva:

• izročitev denarja ali premičnega premoženja v hrambo sodišču;
• prepoved odtujitve ali zastavitve premičnega premoženja;
• odredba o zasegu dolžnikovih terjatev (vključno z bančnimi računi);
• upravljanje nepremičnega premoženja in
• prepoved odtujitve ali zastavitve nepremičnine, ki se vpiše v zemljiško knjigo.

V podporo nedenarnim zahtevkom lahko sodišče izda začasna pravna sredstva, podobna zgoraj navedenim v zvezi z denarnimi zahtevki. Odredbe o preiskavi v civilnih zadevah niso na voljo.

Sodne odredbe, ki jih izda tuje arbitražno sodišče (člen 593 ZPP) ali tuje sodišče, se lahko pod določenimi pogoji izvršijo v Avstriji. Vendar morajo biti izvršilni ukrepi združljivi z avstrijskim pravom.

Začasni ukrepi, ki jih sprejme arbiter za nujne primere

Ali vaš domači zakon o arbitraži ali pravila zgoraj omenjenih domačih arbitražnih institucij predvidevajo nujnega arbitra pred konstituiranjem arbitražnega sodišča?

Avstrijsko državno pravo ne predvideva arbitra za nujne primere.

Začasni ukrepi arbitražnega sodišča

Katere začasne ukrepe lahko odredi arbitražni senat po svoji ustanovitvi? V katerih primerih lahko arbitražno sodišče odredi varščino za stroške?

Arbitražni senat ima široka pooblastila, da na zahtevo ene od strank odredi začasne ukrepe, če meni, da je to potrebno za zagotovitev izvršitve zahtevka ali preprečitev nepopravljive škode. V nasprotju z začasnimi pravnimi sredstvi, ki so na voljo v sodnih postopkih, arbitražno sodišče ni omejeno na vrsto naštetih pravnih sredstev. Vendar morajo biti ta pravna sredstva skladna z avstrijskim izvršilnim pravom, da bi se izognili težavam v fazi izvršbe. Avstrijsko zakonsko pravo ne določa varščine za stroške v arbitražnem postopku.

Pooblastila arbitražnega sodišča za sankcioniranje

Ali je arbitražni senat v skladu z vašim domačim arbitražnim pravom ali pravili zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij pristojen, da odredi sankcije zoper stranke ali njihove odvetnike, ki v arbitraži uporabljajo "gverilsko taktiko"?

Arbitražna sodišča imajo široko diskrecijsko pravico, da odredijo začasne ukrepe kot način za obravnavanje gverilske taktike. V skrajnih primerih lahko prekinejo postopek ali celo s predsodkom prekinejo arbitražo kot sankcijo za namerno napačno ravnanje stranke ali njenega svetovalca.

Arbitražna sodišča lahko odredijo tudi varščino za stroške

Poleg tega je splošno sprejeta možnost arbitrov, da iz neizpolnjevanja zahtev arbitražnega sodišča s strani stranke potegnejo negativne zaključke. Če na primer stranka zavrne predložitev dokumentov, lahko arbitražno sodišče domneva, da dokumenti vsebujejo informacije, ki so negativne za stališče stranke.

Drug precej učinkovit ukrep za urejanje nepravilnega ravnanja stranke je dodelitev stroškov v končni razsodbi.

Nagrade

Odločitve arbitražnega sodišča

Če ni dogovora strank, ali zadostuje, da odločitve arbitražnega sodišča sprejme večina vseh njegovih članov, ali je potrebno soglasno glasovanje? Kakšne so posledice za arbitražno odločbo, če se arbiter ne strinja?

Če se stranke ne dogovorijo drugače, za veljavnost arbitražne odločbe zadostuje, če jo je izdala in podpisala večina arbitrov. Večino je treba izračunati na podlagi vseh imenovanih arbitrov in ne le prisotnih. Če namerava arbitražni senat odločati o arbitražni odločbi, ne da bi bili prisotni vsi njegovi člani, mora o svoji nameri vnaprej obvestiti stranke (604. člen ZPP).

Arbitražna odločba, ki jo podpiše večina arbitrov, ima enako pravno vrednost kot soglasna odločba.

Odklonilna mnenja

Kako vaše domače arbitražno pravo obravnava odklonilna mnenja?

Avstrijsko zakonsko pravo ne govori o odklonilnih mnenjih. Obstaja polemika o tem, ali so dopustna v arbitražnih postopkih.

Avstrijsko vrhovno sodišče je v nedavni zadevi v zvezi z izvršitvijo tuje arbitražne odločbe navedlo, da zahteva po priložitvi odklonilnega mnenja k odločbi arbitražnega sodišča (ta zahteva je bila vsebovana v veljavnih pravilih arbitraže), ni stroga zahteva v okviru avstrijskega izvršilnega prava.

Zahteve glede oblike in vsebine

Katere zahteve glede oblike in vsebine obstajajo za arbitražno odločbo?

Arbitražna odločba mora biti izdana v pisni obliki in jo mora podpisati arbiter ali arbitri. Če se stranke ne dogovorijo drugače, zadostuje podpis večine arbitrov. V tem primeru je treba pojasniti razlog, zakaj nekateri arbitri niso podpisali.

Če se stranki ne dogovorita drugače, mora biti v razsodbi navedena tudi pravna utemeljitev, na kateri temelji. Navesti bi morala tudi dan in kraj izdaje in v katerem je bila izdana.

Na zahtevo katere koli stranke arbitraže mora arbitražna odločba vsebovati potrditev njene izvršljivosti

Rok za izdajo arbitražne odločbe

Ali mora biti arbitražna odločba izdana v določenem roku v skladu z vašim domačim arbitražnim pravom ali pravili zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij?

Avstrijsko državno pravo ne določa posebnega roka, v katerem je treba izdati arbitražno odločbo.

Datum izdaje arbitražne odločbe

Za katere roke je odločilen datum izdaje arbitražne odločbe in za katere roke je odločilen datum vročitve arbitražne odločbe?

Po avstrijskem državnem pravu je datum vročitve arbitražne odločbe pomemben tako za zahtevo arbitražnemu sodišču za popravek ali razlago arbitražne odločbe ali oboje ali za izdajo dodatne arbitražne odločbe (podrobneje glej odgovor na vprašanja 'Ali je arbitražno sodišče pristojno za popravek ali razlago arbitražne odločbe na lastno pobudo ali na pobudo strank? Kateri roki veljajo?" spodaj) in kakršno koli izpodbijanje arbitražne odločbe pred sodišči (glej podrobno odgovor na vprašanja "Kako in na kakšni podlagi je mogoče izpodbijati in razveljaviti arbitražno odločbo?" spodaj). Če arbitražno sodišče samo popravi arbitražno odločbo, začne rok štirih tednov za tak popravek teči od datuma arbitražne odločbe (četrti odstavek 610. člena ZPP).

Vrste arbitražnih odločb

Katere vrste arbitražnih odločb so možne in katere vrste sodnega varstva lahko arbitražno sodišče odobri?

Po avstrijskem arbitražnem pravu so običajne naslednje vrste odločb: odločba o pristojnosti; začasna odločba; delna odločba; končna odločba; odločba o stroških in odločba o spremembi.

Zaključek postopka

Na kakšen drug način razen z arbitražno odločbo se lahko postopek zaključi?

Arbitražni postopek se lahko konča, če tožeča stranka umakne zahtevek, če tožeča stranka ne predloži tožbe v roku, ki ga določi sodišče (člena 597 in 600 ZPP), z medsebojnim soglasjem strank, s poravnavo (člen 605 ZPP) in če nadaljevanje postopka postane neizvedljivo (člen 608(2) 4 ZPP). Za takšen zaključek postopka ni formalnih zahtev.

Razdelitev in izterjava stroškov

Kako se stroški arbitražnega postopka razdelijo v arbitražnih odločbah?

Glede stroškov imajo arbitražna sodišča širšo diskrecijsko pravico in so na splošno bolj liberalna kot avstrijska sodišča. Arbitražno sodišče ima pri dodelitvi stroškov diskrecijsko pravico, vendar mora upoštevati okoliščine zadeve, zlasti izid postopka. Praviloma stroški sledijo dogodku in jih krije stranka, ki v postopku ni uspela, vendar lahko arbitražno sodišče pride tudi do drugačnih zaključkov, če je to primerno glede na okoliščine primera.

Kadar se stroški ne pobotajo med seboj in kolikor je to mogoče, mora arbitražno sodišče hkrati z odločitvijo o odgovornosti za stroške določiti tudi znesek stroškov, ki se povrnejo.

Na splošno se lahko povrnejo tudi odvetniški stroški, izračunani na podlagi urnih postavk.

Obresti

Ali in po kakšni obrestni meri se lahko priznajo obresti za glavne zahtevke in stroške?

Avstrijsko arbitražno sodišče bi v večini primerov prisodilo obresti za glavnico zahtevka, če to dovoljuje veljavno materialno pravo. Po avstrijskem pravu znašajo zakonske obresti za civilnopravne zahtevke 4 odstotke. Če sta obe stranki podjetnika in je neizpolnjevanje obveznosti očitano, bi se uporabljala spremenljiva obrestna mera, ki jo vsakih šest mesecev objavi avstrijska nacionalna banka. Trenutno znaša 9,2 odstotka. Za menice velja 6-odstotna obrestna mera.

Razdelitev in izterjava stroškov v avstrijskem arbitražnem postopku je urejena v 609. členu CCP. Vendar pa ni določbe o tem, ali se lahko za stroške priznajo obresti, zato je to odvisno od presoje arbitražnega sodišča.

Postopki po izdaji arbitražne odločbe

Razlaga in popravek arbitražne odločbe

Ali je arbitražno sodišče pristojno za popravek ali razlago arbitražne odločbe na lastno pobudo ali na pobudo strank? Kateri roki veljajo?

Stranke lahko pri arbitražnem sodišču vložijo zahtevo za popravek (računskih, tipkarskih ali pisarniških napak), razlago ali izdajo dodatne razsodbe (če arbitražno sodišče ni obravnavalo vseh zahtevkov, ki so mu bili predloženi v arbitražnem postopku). Rok za takšno zahtevo je štiri tedne, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Arbitražni senat ima tudi pravico, da sam popravi razsodbo v štirih tednih (dodatno razsodbo v osmih tednih) od datuma izdaje razsodbe.

Izpodbijanje arbitražnih odločb

Kako in iz katerih razlogov je mogoče izpodbijati in razveljaviti arbitražne odločbe?

Avstrijska sodišča ne morejo vsebinsko pregledati arbitražne odločbe. Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe. Vendar je mogoče vložiti tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe (tako odločbe o pristojnosti kot odločbe o temeljih) iz zelo specifičnih, ozkih razlogov, in sicer

• arbitražno sodišče je sprejelo ali zavrnilo pristojnost, čeprav ni arbitražnega sporazuma ali veljavnega arbitražnega sporazuma;
• stranka ni bila sposobna skleniti arbitražnega sporazuma v skladu s pravom, ki se uporablja za to stranko;
• stranka ni mogla predstaviti svoje zadeve (npr. ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali arbitražnem postopku);
• arbitražna odločba se nanaša na zadeve, ki niso predvidene v arbitražnem sporazumu ali ne spadajo pod njegove pogoje, ali pa se nanaša na zadeve, ki presegajo zahtevano sodno varstvo v arbitraži; če take pomanjkljivosti zadevajo ločljiv del arbitražne odločbe, je treba tak del razveljaviti;
• sestava arbitražnega sodišča ni bila v skladu s členi 577 do 618 ZPP ali sporazumom strank;
• arbitražni postopek ni bil v skladu s temeljnimi načeli avstrijskega pravnega sistema (ordre public) ali arbitražna odločba ni v skladu z njimi;
• če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka domačega sodišča v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 530. člena ZPP, na primer
• sodba temelji na listini, ki je bila prvotno ali pozneje ponarejena;
• sodba temelji na lažnem pričanju (priče, izvedenca ali stranke pod prisego);
• sodbo je pridobil predstavnik ene od strank ali druga stranka s kaznivimi dejanji (na primer prevara, poneverba, goljufija, ponarejanje listine ali posebej zaščitenih listin ali znakov uradnih potrdil, posredno lažno potrjevanje ali overjanje ali zatajitev listin);
• sodba temelji na kazenski sodbi, ki je bila pozneje razveljavljena z drugo pravno zavezujočo sodbo; ali
• se sodba nanaša na zadeve, ki v Avstriji niso arbitražne.

Poleg tega lahko stranka zahteva tudi razglasitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe.

Stopnje pritožbe

Koliko ravni pritožbe je na voljo? Koliko časa na splošno traja, da se o pritožbi odloči na posamezni ravni? Približno kakšni stroški nastanejo na vsaki stopnji? Kako se stroški razdelijo med stranke?

Namesto treh procesnih ravni (sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče in vrhovno sodišče) je bil člen 615 ZPP spremenjen tako, da o zahtevku za izpodbijanje arbitražne odločbe odloča samo ena sodna instanca.

Prvi odstavek 616. člena ZPP določa, da je postopek, ki sledi zahtevku za izpodbijanje arbitražne odločbe ali zahtevku glede izjave o obstoju ali neobstoju arbitražne odločbe, enak postopku, ki se izvaja pred sodiščem prve stopnje. To dejansko pomeni, da mora avstrijsko vrhovno sodišče uporabljati ista postopkovna pravila kot sodišče prve stopnje (npr. v okviru izvajanja dokazov).

Priznavanje in izvrševanje

Katere zahteve obstajajo za priznanje in izvršitev domačih in tujih odločb, kakšni so razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve ter kakšen je postopek?

Domače arbitražne odločbe so izvršljive enako kot domače sodne odločbe

tuje arbitražne odločbe so izvršljive na podlagi dvostranskih ali večstranskih pogodb, ki jih je Avstrija ratificirala, pri čemer je daleč najpomembnejši pravni instrument Newyorška konvencija. Tako se še naprej uporablja splošno načelo, da je treba vzajemnost izvršitve zagotoviti s pogodbo ali odlokom (v nasprotju z ustreznimi določbami iz vzorčnega zakona UNCITRAL).

Postopki izvrševanja so v bistvu enaki kot pri tujih sodnih odločbah.

Izvrševanje tujih odločb

Kakšen je odnos domačih sodišč do izvrševanja tujih odločb, ki jih razveljavijo sodišča v kraju arbitraže?

V skladu s členom 5 Newyorške konvencije se lahko priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe zavrne, če je pristojni organ države, v kateri je bila odločba izdana, ali v skladu z njenimi zakoni to odločbo razveljavil ali odložil.

Avstrija je država pogodbenica Newyorške konvencije, zato bi avstrijska sodišča na splošno zavrnila izvršitev take arbitražne odločbe. Če pa je bila arbitražna odločba razveljavljena, ker je v nasprotju z javnim redom v kraju arbitraže, morajo avstrijska sodišča presoditi, ali bi arbitražna odločba kršila tudi javni red v Avstriji. Če arbitražna odločba ni v nasprotju z avstrijskim javnim redom, bi avstrijska sodišča takšno odločbo verjetno izvršila.

Stroški izvršitve

Kakšni stroški nastanejo pri izvrševanju arbitražnih odločb?

Zmagovalna stranka je upravičena do povračila odvetniških stroškov od nasprotne stranke v skladu z avstrijskim zakonom o odvetniških stroških (tarifa stroškov na podlagi spornega zneska).

Tudi sodne takse temeljijo na spornem znesku. Če je na primer glavnica terjatve, ki se izvršuje, za 1 milijon EUR, bi sodna taksa za izvršbo na premičnine znašala približno 2 500 EUR; če se izvršba nanaša na nepremičnine, bi sodna taksa znašala približno 23 000 EUR.

Drugo

Vpliv sodnega sistema

Katere prevladujoče značilnosti vašega pravosodnega sistema bi lahko vplivale na arbitra iz vaše države?

V avstrijskih civilnih in gospodarskih postopkih ni sodnega odkrivanja, možnosti za pridobitev sodne odredbe, ki določa predložitev dokumentov s strani druge stranke, pa so precej omejene. V avstrijskih arbitražnih postopkih ni težnje po odkrivanju po vzoru ZDA, vendar lahko arbitri odredijo določen obseg predložitve dokumentov, odvisno od veljavnih pravil arbitraže in sporazuma med strankami. Pisne izjave prič so v arbitražnih postopkih običajne. Pravila IBA o pridobivanju dokazov postajajo priljubljena v arbitražnih postopkih.

Poklicna ali etična pravila, ki se uporabljajo za svetovalce

Ali v vaši državi za svetovalce v mednarodni arbitraži veljajo posebna poklicna ali etična pravila? Ali najboljša praksa v vaši državi odraža (ali nasprotuje) Smernicam IBA o zastopanju strank v mednarodni arbitraži?

Ne.

Ureditev dejavnosti

Katere posebnosti obstajajo v vaši jurisdikciji, ki se jih mora zavedati tuji strokovnjak?

V skladu z avstrijsko davčno zakonodajo (izvajanje uredb (ES) št. 1798/2003 in 143/2008) arbitrom s sedežem v Avstriji ni treba obračunati DDV, če je stranka, ki vrača denar, "davčni zavezanec" v skladu z navedeno uredbo in ima poslovno enoto zunaj Avstrije, vendar v EU.