Arbitraža Avstrija 2024
Strokovni vodniki: februar 14, 2025
Zakoni in institucije
Večstranske konvencije v zvezi z arbitražo
Ali je vaša jurisdikcija država pogodbenica Konvencije o novem delu
o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb? Od kdaj je konvencija v veljavi? Ali so bile dane izjave ali uradna obvestila v skladu s členi I, X in XI Konvencije? Katere druge večstranske konvencije v zvezi z mednarodno trgovinsko in naložbeno arbitražo je podpisala vaša država?
Avstrija je ratificirala več pomembnih konvencij v zvezi z arbitražo, med drugim:
Newyorško konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija), ki velja od 31. julija 1961;
Evropsko konvencijo o mednarodni trgovinski arbitraži (Evropska konvencija in sporazum o njeni uporabi), ki velja od 4. junija 1964;
Konvencija o reševanju investicijskih 7sporov (Konvencija ICDI7), ki velja od 24. junija 1971, in
Pogodba o energetski listini, ki velja od 16. aprila 1998.
Navedba zakona - 19. januar 2024
Dvostranski sporazumi o naložbah
Ali obstajajo dvostranski sporazumi o naložbah z drugimi državami?
Avstrija ima trenutno 48 veljavnih dvostranskih sporazumov o naložbah, in sicer z Albanijo, Alžirijo, Argentino, Armenijo, Azerbajdžanom, Bangladešem, Belorusijo, Belizejem, Bosno in Hercegovino, Čilom, Kitajsko, Kubo, Egiptom, Etiopijo, Gruzijo, Gvatemalo, Hongkongom, Iranom, Jordanijo, Kazahstanom, Kirgizistan, Kuvajt, Libanon, Libija, Makedonija, Malezija, Mehika, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Maroko, Namibija, Oman, Paragvaj, Filipini, Rusija, Savdska Arabija, Južna Koreja, Srbija, Tunizija, Turčija, Tadžikistan, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Uzbekistan, Vietnam in Jemen.
Po sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Achmea (C-284/16) z dne 6. marca 2018 se je Avstrija zavezala, da bo prekinila dvostranske sporazume o naložbah, ki jih ima z drugimi državami članicami EU.
Avstrija je tudi pogodbenica številnih dodatnih dvostranskih pogodb, ki niso naložbene pogodbe, predvsem s sosednjimi državami.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Domače arbitražno pravo
Kateri so glavni domači pravni viri v zvezi z domačimi in tujimi arbitražnimi postopki ter priznavanjem in izvrševanjem arbitražnih odločb?
Avstrijsko arbitražno pravo je vsebovano v členih od 577 do 618 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (CCP). Te določbe urejajo domače in mednarodne arbitražne postopke.
Priznavanje tujih arbitražnih odločb je urejeno v navedenih večstranskih in dvostranskih pogodbah. Postopke izvršbe ureja avstrijski zakon o izvršbi.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Domača arbitraža in UNCITRAL
Ali vaš domači zakon o arbitraži temelji na vzorčnem zakonu UNCITRAL? Katere so glavne razlike med vašim domačim zakonom o arbitraži in vzorčnim zakonom UNCITRAL?
Avstrijsko arbitražno pravo temelji na vzorčnem zakonu UNCITRAL, vendar kot v večini držav vsi vidiki vzorčnega zakona niso upoštevani v domači zakonodaji. Vendar so bile uvedene glavne značilnosti.
Za razliko od vzorčnega zakona UNCITRAL avstrijski zakon ne razlikuje med domačimi in mednarodnimi arbitražami ter med komercialnimi in nekomercialnimi arbitražami. Zato se za delovnopravne in potrošniške zadeve uporabljajo posebna pravila.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Obvezne določbe
Katere so obvezne določbe domačega arbitražnega prava o postopku, od katerih stranke ne smejo odstopati?
Stranke se lahko prosto dogovorijo o pravilih postopka (npr. s sklicevanjem na posebna arbitražna pravila) v mejah obveznih določb ZPP. Če se stranke niso dogovorile o nobenem sklopu pravil ali so določile svoja pravila, mora arbitražni senat ob upoštevanju obveznih določb ZPP voditi arbitražo na način, ki se mu zdi primeren. Obvezna pravila arbitražnega postopka vključujejo, da morajo biti in ostati arbitri nepristranski in neodvisni. Razkriti morajo vse okoliščine, ki bi lahko povzročile dvom o njihovi nepristranskosti ali neodvisnosti. Stranke imajo pravico do poštene in enake obravnave ter do predstavitve svojih argumentov. Nadaljnja obvezna pravila se nanašajo na arbitražno odločbo, ki mora biti pisna, in na razloge, na podlagi katerih se lahko odločba izpodbija.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Materialno pravo
Ali je v vašem nacionalnem arbitražnem pravu kakšno pravilo, ki arbitražnemu sodišču daje smernice glede tega, katero materialno pravo naj uporabi za vsebino spora?
Arbitražni senat mora uporabiti materialno pravo, ki sta ga izbrali stranki, v nasprotnem primeru pa mora uporabiti pravo, ki se mu zdi primerno. Odločitev na podlagi pravičnosti je dovoljena le, če sta se stranki izrecno dogovorili za odločitev na podlagi pravičnosti (člen 601 ZPP).
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Arbitražne institucije
Katere so najpomembnejše arbitražne institucije v vaši jurisdikciji?
Dunajski mednarodni arbitražni center (VIAC, www.viac.eu) vodi mednarodne arbitražne postopke v skladu s svojimi pravili o arbitraži in mediaciji (202J) (Dunajska pravila). Od leta 2021 VIAC upravlja tudi investicijske spore v skladu s svojimi Pravili o arbitraži in mediaciji o naložbah. Pristojbine za arbitre se izračunajo na podlagi spornega zneska. Glede kraja in jezika arbitraže ni omejitev.
Dunajska blagovna borza pri dunajski borzi Dtock Exchange ima svoje arbitražno sodišče in svojo priporočeno arbitražno klavzulo.
Leta 2018 je Kitajska mednarodna komisija za gospodarsko in trgovinsko arbitražo (CIETAC) odprla arbitražni center na Dunaju, ki upravlja arbitraže s sedežem na Dunaju pri CIETAC. Leta 2022 je svojo pisarno na Dunaju odprlo tudi Stalno arbitražno sodišče.
Nekatera strokovna telesa in zbornice določajo svoja pravila ali upravljajo arbitražne postopke ali oboje.
Mednarodna gospodarska zbornica je neposredno prisotna prek svojega avstrijskega nacionalnega odbora.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Arbitražni sporazum
Arbitražnost
Ali obstajajo kakšne vrste sporov, ki niso arbitrabilni?
Načeloma je vsak premoženjskopravni zahtevek arbitrabilen. Nelastniški zahtevki so še vedno arbitrabilni, če zakon dovoljuje, da spor rešita stranki.
Obstajajo nekatere izjeme na področju družinskega prava ali zadružnega lastništva stanovanj.
Potrošniške in delovnopravne zadeve so arbitražne le, če stranke sklenejo arbitražni sporazum po nastanku spora.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Zahteve
Katere formalne in druge zahteve obstajajo za arbitražni sporazum?
Arbitražni sporazum mora:
zadostno opredeliti stranke (te morajo biti vsaj določljive);
zadostno opredeliti predmet spora v zvezi z opredeljenim pravnim razmerjem (ta mora biti vsaj določljiv in je lahko omejen na določene spore ali pa vključuje vse spore);
zadostno opredeliti namen strank, da o sporu odloča arbitraža, in s tem izključiti pristojnost državnih sodišč; in
biti vsebovana v pisnem dokumentu, ki ga podpišeta stranki, ali v telefaksih, elektronskih sporočilih ali drugih sporočilih, ki si jih izmenjata stranki in ki ohranjajo dokaz o pogodbi.
Zadostuje jasno sklicevanje na splošne pogoje, ki vsebujejo arbitražno klavzulo.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Izvršljivost
V katerih okoliščinah arbitražni sporazum ni več izvršljiv?
Arbitražne sporazume in klavzule je mogoče izpodbijati v skladu s splošnimi načeli pogodbenega prava, zlasti zaradi napake, prevare ali prisile ali pravne nesposobnosti. Obstaja polemika o tem, ali je treba tako izpodbijanje vložiti pred arbitražnim sodiščem ali pred sodiščem. Če stranki pogodbe, ki vsebuje arbitražno klavzulo, odstopita od pogodbe, se šteje, da arbitražna klavzula ni več izvršljiva, razen če sta se stranki izrecno dogovorili o nadaljevanju veljavnosti arbitražne klavzule. V primeru insolventnosti ali smrti arbitražni sporazum na splošno zavezuje stečajnega upravitelja ali pravnega naslednika. Arbitražni sporazum ni več izvršljiv, če je arbitražno sodišče izdalo odločbo o vsebini zadeve ali če je sodišče izdalo pravnomočno sodbo o vsebini zadeve in odločitev zajema vse zadeve, za katere je bila dogovorjena arbitraža.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Ločljivost
Ali obstajajo določbe o ločljivosti arbitražnih sporazumov od glavne pogodbe?
V skladu z vzorčnim zakonom UNCITRAL ločljivost arbitražnega sporazuma od glavnega sporazuma velja kot pravno pravilo. Po avstrijskem pravu takšna ločljivost izhaja iz namere strank.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Tretje osebe - zavezane arbitražnemu sporazumu
V katerih primerih lahko arbitražni sporazum zavezuje tretje osebe ali nepodpisnike?
Načeloma je arbitražni sporazum zavezujoč samo za stranke arbitražnega sporazuma. Sodišča nerada zavezujejo tretje osebe arbitražnemu sporazumu. Zato se pojmi, kot sta prebijanje tančice podjetja in skupine podjetij, običajno ne uporabljajo.
Vendar pa pravnega naslednika zavezuje arbitražni sporazum, ki ga je sklenil njegov predhodnik. To velja tudi za stečajnega upravitelja in dediča umrle osebe. Sodna praksa avstrijskega vrhovnega sodišča je nadalje določila, da arbitražni sporazum v takšnih pogodbah zavezuje dejanske tretje osebe, ki so upravičene do pogodbe, in zaščitene tretje osebe.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Tretje osebe - udeležba
Ali vaša nacionalna zakonodaja o arbitraži vsebuje kakšne določbe v zvezi z udeležbo tretjih oseb v arbitraži, kot sta pridružitev ali obvestilo tretje osebe?
Običajno je za vključitev tretje osebe v arbitražo potrebno ustrezno soglasje strank, ki je lahko izrecno ali implicitno (npr. s sklicevanjem na arbitražna pravila, ki predvidevajo vključitev). Soglasje se lahko da ob vložitvi zahteve za pridružitev ali v zgodnejši fazi same pogodbe. Po zakonu se to vprašanje večinoma obravnava v okviru intervencije tretje osebe, ki ima interes v arbitraži. Tukaj,
se trdi, da mora biti takšna tretja oseba, ki vstopi v postopek, stranka arbitražnega sporazuma ali se kako drugače podrediti pristojnosti sodišča in da se morajo vse stranke, vključno z intervenientom, strinjati z intervencijo.
Vrhovno sodišče je odločilo, da bi pridružitev tretje osebe v arbitražni postopek proti njeni volji ali razširitev zavezujočega učinka arbitražne odločbe na tretjo osebo kršila člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, če tretji osebi ne bi bile zagotovljene enake pravice kot strankam (npr. pravica do izjave).
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Skupine družb
Ali sodišča in arbitražni tribunali v vaši jurisdikciji v skladu z doktrino "skupine podjetij" razširijo arbitražni sporazum na matične ali hčerinske družbe, ki niso podpisnice družbe podpisnice, če je bila ta družba kakor koli vključena v sklenitev, izvajanje ali prenehanje sporne pogodbe?
Avstrijsko pravo ne priznava doktrine skupine družb.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Večstranski arbitražni sporazumi
Katere so zahteve za veljavni večstranski arbitražni sporazum?
Večstranski arbitražni sporazumi se lahko sklenejo pod enakimi formalnimi zahtevami kot arbitražni sporazumi.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Konsolidacija
Ali lahko arbitražno sodišče v vaši jurisdikciji združi ločene arbitražne postopke? V katerih okoliščinah?
Konsolidacija arbitražnih postopkov v avstrijskem pravu ni izrecno urejena. Vendar pa se v doktrini trdi, da je dopustna, če se stranke in arbitri strinjajo. Mehanizmi združevanja in združevanja so pogosto urejeni v arbitražnih pravilih (glej npr. 14. in 15. člen Dunajskih pravil 2021).
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Ustanovitev arbitražnega sodišča
Upravičenost arbitrov
Ali obstajajo kakšne omejitve glede tega, kdo lahko deluje kot arbiter? Ali bi sodišča v vaši jurisdikciji priznala kakršno koli pogodbeno določeno zahtevo za arbitre na podlagi državljanstva, vere ali spola?
Za arbitre so lahko imenovane samo fizične osebe. Zakon ne določa nobenih posebnih kvalifikacij, vendar se lahko stranke dogovorijo o takšnih zahtevah. Aktivni sodniki v skladu z zakonom, ki ureja njihov poklic, ne smejo delovati kot arbitri v arbitražah s sedežem v Avstriji.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Ozadje arbitrov
Kdo v vaši jurisdikciji redno sodeluje kot arbiter?
Ne glede na to, ali jih imenuje organ za imenovanja ali jih imenujejo stranke, se lahko od arbitrov zahteva, da imajo določene izkušnje in predznanje v zvezi s konkretnim obravnavanim sporom. Zahteve sodišča lahko vključujejo strokovno usposobljenost na določenem področju, pravno znanje, tehnično znanje, znanje jezikov ali pripadnost določeni narodnosti.
Številni arbitri so odvetniki v zasebni praksi, drugi so akademiki. V nekaj sporih, ki zadevajo predvsem tehnična vprašanja, so člani senata tehniki in pravniki.
Kvalifikacijske zahteve se lahko vključijo v arbitražni sporazum, kar zahteva veliko previdnost, saj lahko povzroči ovire v postopku imenovanja (tj. spor o tem, ali so dogovorjene zahteve izpolnjene).
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Privzeto imenovanje arbitrov
Kakšen je privzeti mehanizem za imenovanje arbitrov, če se stranki predhodno ne dogovorita?
Sodišča so pristojna za potrebna privzeta imenovanja, če se stranki ne dogovorita o drugem postopku in če ena stranka ne imenuje arbitra, če se stranki ne moreta dogovoriti o edinem arbitru ali če arbitri ne imenujejo svojega predsednika.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Izpodbijanje in zamenjava arbitrov
Na podlagi katerih razlogov in kako je mogoče arbitra izpodbijati in zamenjati? Prosimo, razpravljajte zlasti o razlogih za izpodbijanje in zamenjavo ter o postopku, vključno z izpodbijanjem na sodišču. Ali obstaja težnja po uporabi smernic IBA o navzkrižju interesov v mednarodni arbitraži ali po iskanju smernic iz teh smernic?
Izpodbijanje arbitrov
Arbitra je mogoče izpodbijati le, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti, ali če nima kvalifikacij, o katerih sta se dogovorili stranki. Stranka, ki je imenovala arbitra, se pri svojem ugovoru ne more sklicevati na okoliščine, ki so ji bile znane v času imenovanja (člen 588 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (CCP)).
Odvzem arbitrov
Arbiter je lahko razrešen, če ni sposoben opravljati svojih nalog ali če jih ne opravi v ustreznem roku (člen 590 ZPP).
Arbitri so lahko odstavljeni z ugovorom ali s prenehanjem mandata. V obeh primerih na koncu odloča sodišče na zahtevo ene od strank. Če pride do predčasnega prenehanja mandata arbitra, je treba nadomestnega arbitra imenovati na enak način, kot je bil imenovan zamenjani arbiter.
Vrhovno sodišče se je v nedavni zadevi ukvarjalo z razlogi za izpodbijanje in analiziralo nasprotujoča si stališča znanstvenikov o tem, ali in v kakšnem obsegu bi bilo treba dovoliti izpodbijanje po končni razsodbi. V svoji analizi je sodišče navedlo tudi smernice IBA in se nanje oprlo.
Zakon je bil objavljen - 19. januar 2024
Odnos med strankami in arbitri
Kakšno je razmerje med strankami in arbitri? Prosimo, pojasnite pogodbeno razmerje med strankami in arbitri, nevtralnost arbitrov, ki jih imenujejo stranke, ter plačilo in stroške arbitrov.
Pri ad hoc arbitraži je treba skleniti sporazum o arbitrih, ki ureja njihove pravice in dolžnosti. Ta pogodba bi morala vključevati ureditev honorarjev (npr. s sklicevanjem na uradno tarifo sodnih taks, urne postavke ali kako drugače) in pravico arbitrov do povračila njihovih stroškov. Njihove dolžnosti vključujejo vodenje postopka ter pripravo in podpis arbitražne odločbe. Dolžnosti neodvisnosti in nepristranskosti veljajo tudi za arbitre, ki jih imenujejo stranke, in od njih ni mogoče odstopiti s sporazumom strank.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Dolžnosti arbitrov
Katere so dolžnosti arbitrov glede razkritja nepristranskosti in neodvisnosti v celotnem arbitražnem postopku?
V skladu s členom 588 ZPP mora arbiter v kateri koli fazi postopka razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti ali ki so v nasprotju z dogovorom strank. Neodvisnost je opredeljena z odsotnostjo tesnih finančnih ali drugih povezav med arbitrom in katero koli od strank. Nepristranskost je tesno povezana z neodvisnostjo, vendar se nanaša na arbitrovo držo. Arbitra je mogoče uspešno izpodbijati, če je mogoče ugotoviti objektivno utemeljen dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Imuniteta arbitrov pred odgovornostjo
V kolikšni meri so arbitri imuni pred odgovornostjo za svoje ravnanje med arbitražo?
Če je arbiter sprejel imenovanje, nato pa svojih nalog ne opravi pravočasno ali jih sploh ne opravi, je lahko odgovoren za škodo zaradi zamude (594. člen ZPP). Če je bila arbitražna odločba razveljavljena v poznejšem sodnem postopku in je arbiter na nezakonit in malomaren način povzročil škodo strankam, je lahko odgovoren. Arbitražni sporazumi in pravila arbitraže arbitražnih institucij pogosto vsebujejo izključitve odgovornosti.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Pristojnost in pristojnost arbitražnega sodišča
Sodni postopki, ki so v nasprotju z arbitražnimi sporazumi
Kakšen je postopek za spore o pristojnosti, če se sodni postopek začne kljub obstoječemu arbitražnemu sporazumu, in kakšni so roki za ugovore glede pristojnosti?
Zakon ne vsebuje izrecnih pravil o pravnih sredstvih, ki so na voljo, če se sodni postopek začne v nasprotju z arbitražnim sporazumom ali če se arbitraža začne v nasprotju s klavzulo o pristojnosti (razen negativne odločitve o stroških v postopku, ki se sploh ne bi smel začeti).
Če stranka vloži tožbo pri sodišču, čeprav je zadeva predmet arbitražnega sporazuma, mora tožena stranka vložiti ugovor pristojnosti sodišča, preden se opredeli do same zadeve, in sicer na prvi obravnavi ali v odgovoru na tožbo. Sodišče mora take zahtevke praviloma zavrniti, če je toženec pravočasno ugovarjal pristojnosti sodišča. Sodišče zahtevka ne sme zavrniti, če ugotovi, da arbitražni sporazum ne obstaja, je neveljaven ali neizvedljiv.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Pristojnost arbitražnega sodišča
Kakšen je postopek za spore o pristojnosti arbitražnega sodišča po začetku arbitražnega postopka in kakšni so roki za ugovor pristojnosti?
Arbitražni senat lahko o svoji pristojnosti odloči v ločeni razsodbi ali v končni razsodbi o glavni stvari. Stranka, ki želi izpodbijati pristojnost arbitražnega sodišča, mora ta ugovor vložiti najpozneje v prvi vlogi v zadevi. Imenovanje arbitra ali strankino sodelovanje v postopku imenovanja stranki ne preprečuje, da bi vložila ugovor pristojnosti. Pozno vloženega ugovora ni mogoče upoštevati, razen če razsodišče meni, da je zamuda upravičena, in ugovor sprejme. O vprašanjih pristojnosti lahko odločajo tako sodišča kot arbitražni senati.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Razlikovanje med dopustnostjo in pristojnostjo sodišča
Ali obstaja razlika med ugovorom glede dopustnosti zahtevka in ugovorom glede pristojnosti sodišča?
Glavna razlika med ugovorom glede pristojnosti sodišča in dopustnostjo zahtevka je obseg posredovanja sodišča.
Člen 611 avstrijskega zakonika o civilnem postopku strankam omogoča izpodbijanje arbitražnih odločb pred avstrijskim sodiščem z utemeljitvijo, da arbitražno sodišče ni pristojno za odločanje v zadevi. Nasprotno pa sodno posredovanje ne bo primerno, če stranka izpodbija dopustnost zahtevka, in izpodbijanje je treba predložiti le arbitražnemu sodišču samemu.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Arbitražni postopek
Kraj in jezik arbitraže ter izbira prava
Kateri je privzeti mehanizem za kraj arbitraže in jezik arbitražnega postopka, če se stranki predhodno ne dogovorita? Kako se določi materialno pravo spora?
Če se stranki nista dogovorili o kraju arbitraže in jeziku arbitražnega postopka, je določitev ustreznega kraja in jezika v pristojnosti arbitražnega sodišča. V skladu s členom 601 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (CCP) lahko stranke prosto izberejo materialno pravo. Če takega dogovora ni, arbitražno sodišče po lastni presoji izbere pravo, ki se mu zdi primerno. Sodišče ne sme odločati ex aequo et bono, razen če sta stranki dali ustrezno pooblastilo.
Navedeno pravo - 19. januar 2024
Začetek arbitraže
Kako se začne arbitražni postopek?
V skladu z avstrijskim arbitražnim pravom mora tožnik vložiti tožbo, v kateri navede dejstva, na katera se namerava sklicevati, in svoje zahteve za sodno varstvo. Tožbo je treba vložiti v roku, o katerem sta se stranki dogovorili ali ki ga določi arbitražno sodišče. Tožnik lahko takrat predloži ustrezne dokaze. Toženec nato predloži svoj odgovor na tožbo.
Institucionalna arbitraža se običajno začne, ko tožnik pri instituciji, ki vodi arbitražo, vloži zahtevo za arbitražo ali tožbo. Institucija nato vroči toženi stranki. V skladu z Dunajskimi pravili mora tožba, s katero se začne arbitraža, vsebovati naslednje informacije:
polna imena, naslove in druge kontaktne podatke strank; navedbo dejstev in posebno zahtevo za sodno varstvo;
če zahtevano sodno varstvo ni izključno za določen denarni znesek, denarno vrednost vsakega posameznega zahtevka v času vložitve tožbe;
podatke o številu arbitrov;
imenovanje arbitra, če je bil dogovorjen ali zahtevan senat treh arbitrov, ali zahtevo za imenovanje arbitra; in
podatke o arbitražnem sporazumu in njegovi vsebini.
Ad hoc arbitraže se običajno začnejo, ko tožnik vroči zahtevo za arbitražo neposredno toženi stranki.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Obravnava
Ali je potrebna obravnava in katera pravila se uporabljajo?
Ustna obravnava se opravi na zahtevo ene od strank ali če arbitražni senat meni, da je to potrebno (člen 598 ZPP in člen 30 Dunajskih pravil).
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Dokazi
Katera pravila zavezujejo arbitražno sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja zadeve? Katere vrste dokazov so dopustne in kako poteka pridobivanje dokazov?
Zakonsko pravo ne vsebuje posebnih pravil o izvajanju dokazov v arbitražnem postopku. Arbitražni senat zavezujejo pravila o dokazih, o katerih sta se morda dogovorili stranki. Če takšnih pravil ni, lahko arbitražni senat dokaze pridobiva in vrednoti po lastni presoji (člen 599 ZPP). Arbitražno sodišče je pristojno imenovati izvedence (in od strank zahtevati, da izvedencem posredujejo vse pomembne informacije ali predložijo ali omogočijo dostop do vseh pomembnih dokumentov, blaga ali drugega premoženja za pregled), zaslišati priče, stranke ali uradnike strank. Vendar pa arbitražni senati nimajo pristojnosti, da bi prisilili stranke ali priče k navzočnosti.
V praksi stranke pogosto pooblastijo arbitražne senate, da se za smernice sklicujejo na Pravila IBA o pridobivanju dokazov (Pravila IBA). Če se sklicujejo na pravila, kot so pravila IBA, ali se o njih dogovorijo, je obseg razkritja pogosto širši od razkritja v sodnem postopku (ki je po avstrijskem pravu precej omejeno). Arbitražno sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s predloženimi dokazi in izidom dokaznega postopka ter o njih podajo pripombe (člen 599 ZPP).
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Vključenost sodišča
V katerih primerih lahko arbitražni senat zaprosi za pomoč sodišča in v katerih primerih lahko sodišča posredujejo?
Arbitražni senat lahko zaprosi sodišče za pomoč pri:
- izvršitev začasnega ukrepa ali ukrepa zavarovanja, ki ga je izdalo arbitražno sodišče (člen 593 ZPP), ali
- izvede sodna dejanja, kadar arbitražni senat za to ni pooblaščen (poziv pričam, da se udeležijo, zaslišanje prič pod prisego in odreditev razkritja dokumentov), vključno s prošnjo tujim sodiščem in organom za izvedbo takih dejanj (člen 602 ZPP).
Sodišče lahko posreduje v arbitraži le, če je to izrecno določeno v ZPP. Sodišče lahko (ali mora) zlasti:
odobriti začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja (člen 585 ZPP);
imenovati arbitre (člen 585 ZPP) in
odločati o izločitvi arbitra, če:
dogovorjeni postopek ugovora ali ugovor pred arbitražnim sodiščem ni uspešen;
se izpodbijani arbiter ne umakne s svoje funkcije ali
se druga stranka ne strinja z ugovorom.
Zakon je bil objavljen - 19. januar 2024
Zaupnost
Ali je zagotovljena zaupnost?
ZPP izrecno ne določa zaupnosti arbitraže, vendar se lahko stranki o zaupnosti dogovorita. Poleg tega lahko stranka v sodnih postopkih za razveljavitev arbitražne odločbe in v tožbah za ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe ali v zadevah, ki jih urejajo členi od 586 do 591 ZPP (npr. izpodbijanje arbitrov), od sodišča zahteva, naj izključi javnost z obravnave, če lahko stranka dokaže upravičen interes za izključitev javnosti.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Začasni ukrepi in pooblastila za sankcioniranje
Začasni ukrepi sodišč
Katere začasne ukrepe lahko odredijo sodišča pred začetkom arbitražnega postopka in po njem?
Za izdajo začasnih ukrepov v podporo arbitražnemu postopku sta pristojna tako pristojno sodišče kot arbitražni senat. Stranki lahko izključita pristojnost arbitražnega sodišča za začasne ukrepe, ne moreta pa izključiti pristojnosti sodišča za začasne ukrepe. Izvrševanje začasnih ukrepov je v izključni pristojnosti sodišč.
V podporo denarnim zahtevkom lahko sodišče odobri začasne ukrepe, če obstaja razlog za domnevo, da bi dolžnik s poškodovanjem, uničenjem, skrivanjem ali odnašanjem svojega premoženja (vključno s škodljivimi pogodbenimi določili) preprečil ali oviral izvršitev poznejše odločbe.
Na voljo so naslednja pravna sredstva:
izročitev denarja ali premičnega premoženja v sodno hramboS
prepoved odtujitve ali zastavitve premičnega premoženja;
odredba o zasegu dolžnikovih terjatev (vključno z bančnimi računi);
upravljanje nepremičnin in
prepoved odtujitve ali zastavitve nepremičnine, ki jo je treba vpisati v zemljiško knjigo.
V podporo nedenarnim zahtevkom lahko sodišče odobri začasna pravna sredstva, podobna zgoraj navedenim v zvezi z denarnimi zahtevki. Odredbe o preiskavi v civilnih zadevah niso na voljo.
Sodne odredbe, ki jih izda tuje arbitražno sodišče (člen 593 avstrijskega zakonika o civilnem postopku) ali tuje sodišče, se lahko pod določenimi pogoji izvršijo v Avstriji. Vendar morajo biti ukrepi za izvršbo združljivi z avstrijskim pravom.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Začasni ukrepi, ki jih sprejme arbiter za nujne primere
Ali vaš domači zakon o arbitraži ali pravila zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij določajo nujnega arbitra pred konstituiranjem arbitražnega sodišča?
Niti avstrijsko zakonsko pravo niti dunajska pravila ne predvidevajo arbitra za nujne primere.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Začasni ukrepi arbitražnega sodišča
Katere začasne ukrepe lahko odredi arbitražni senat po svoji konstituciji? V katerih primerih lahko arbitražno sodišče odredi varščino za stroške?
Arbitražni senat ima široka pooblastila, da na zahtevo ene od strank odredi začasne ukrepe, če meni, da je to potrebno za zagotovitev izvršitve zahtevka ali preprečitev nepopravljive škode. Za razliko od začasnih pravnih sredstev, ki so na voljo v sodnih postopkih, arbitražno sodišče ni omejeno na vrsto naštetih pravnih sredstev. Vendar morajo biti pravna sredstva skladna z izvršilnim pravom, da bi se izognili težavam v fazi izvršbe. Zakonsko pravo ne določa varščine za stroške v arbitražnem postopku.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Pristojnosti arbitražnega sodišča za sankcioniranje
Ali je arbitražni senat v skladu z vašim domačim zakonom o arbitraži ali pravili zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij pristojen odrediti sankcije proti strankam ali njihovim svetovalcem, ki v arbitraži uporabljajo ″gerilsko taktiko″? Ali lahko arbitražno sodišče ali domače arbitražne institucije naložijo sankcije odvetniku?
Arbitražna sodišča imajo široko diskrecijsko pravico, da odredijo začasne ukrepe kot način spopadanja z gverilsko taktiko. V skrajnih primerih lahko prekinejo postopek ali celo arbitražo s predsodki zavrnejo kot sankcijo za namerno kršitev stranke ali njenega svetovalca.
Arbitražna sodišča lahko odredijo tudi varščino za kritje stroškov.
Poleg tega je splošno sprejeta možnost, da lahko arbitri negativno sklepajo na podlagi tega, da stranka ne izpolni zahtev arbitražnega sodišča. Če na primer stranka zavrne predložitev dokumentov, lahko arbitražno sodišče domneva, da dokumenti vsebujejo informacije, ki bi ogrozile stališče stranke.
Drug precej učinkovit ukrep za urejanje nepravilnega ravnanja stranke je dodelitev stroškov v končni razsodbi.
Avstrijske odvetnike zavezujejo pravila poklicne etike, kadar delujejo kot svetovalci v arbitražah (ne glede na to, ali potekajo v Avstriji ali v tujini). Za tuje odvetnike v arbitražah, ki potekajo v Avstriji, avstrijska pravila poklicne etike niso zavezujoča.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Razsodbe
Odločitve arbitražnega sodišča
Če ni dogovora strank, ali zadostuje, da odločitve arbitražnega sodišča sprejme večina vseh njegovih članov, ali je potrebno soglasje? Kakšne so posledice za arbitražno odločbo, če se arbiter ne strinja?
Če se stranke ne dogovorijo drugače, za veljavnost arbitražne odločbe zadostuje, če jo je izdala in podpisala večina arbitrov. Večina mora biti izračunana na podlagi vseh imenovanih arbitrov in ne le prisotnih. Če namerava arbitražni senat odločati o arbitražni odločbi, ne da bi bili prisotni vsi njegovi člani, mora o svoji nameri vnaprej obvestiti stranke (člen 604 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (CCP)).
Arbitražna odločba, ki jo podpiše večina arbitrov, ima enako pravno vrednost kot soglasna odločba.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Odklonilna mnenja
Kako vaše domače arbitražno pravo obravnava odklonilna mnenja?
Statutarno pravo ne govori o odklonilnih mnenjih. Čeprav je bilo sporno, ali so dopustna v arbitražnih postopkih, je vrhovno sodišče v nedavni zadevi navedlo, da odklonilna mnenja na splošno ne kršijo avstrijskega ordre public.
V drugi zadevi v zvezi z izvršitvijo tuje arbitražne odločbe je vrhovno sodišče navedlo, da zahteva po priložitvi odklonilnega mnenja k odločbi arbitražnega sodišča (taka zahteva je bila vsebovana v veljavnih pravilih arbitraže) ni stroga zahteva v okviru izvršilnega prava.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Zahteve glede oblike in vsebine
Katere zahteve glede oblike in vsebine obstajajo za arbitražno odločbo?
Arbitražna odločba mora biti izdana v pisni obliki in jo mora podpisati arbiter ali arbitri. Če se stranke ne dogovorijo drugače, zadostuje podpis večine arbitrov. V tem primeru je treba pojasniti razlog, zakaj nekateri arbitri niso podpisani.
Razen če se stranki ne dogovorita drugače, je treba v razsodbi navesti tudi pravno utemeljitev, na kateri temelji, ter navesti dan in kraj, kjer je bila izdana.
Na zahtevo katere koli stranke arbitraže mora arbitražna odločba vsebovati potrditev njene izvršljivosti.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Rok za izdajo razsodbe
Ali mora biti arbitražna odločba izdana v določenem roku v skladu z vašim domačim zakonom o arbitraži ali pravili zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij?
Avstrijsko pravo ne določa posebnega roka, v katerem je treba izdati arbitražno odločbo.
Dunajska pravila določajo, da se arbitražna odločba izda najpozneje v treh mesecih po zadnjem zaslišanju v zvezi z zadevami, o katerih se odloča z arbitražno odločbo, ali po vložitvi zadnje pooblaščene vloge v zvezi s temi zadevami, kar koli nastopi pozneje. Generalni sekretar lahko ta rok podaljša.
Zakon je bil objavljen - 19. januar 2024
Datum izdaje odločbe
Za katere roke je odločilen datum izdaje arbitražne odločbe in za katere roke je odločilen datum vročitve arbitražne odločbe?
V skladu z avstrijskim pravom je datum izročitve arbitražne odločbe pomemben tako za zahtevek pri arbitražnem sodišču za popravek ali razlago arbitražne odločbe ali oboje ali za izdajo dodatne arbitražne odločbe (glej vprašanje 45) kot za izpodbijanje arbitražne odločbe pred sodišči (glej vprašanje 46). Če arbitražno sodišče samo popravi arbitražno odločbo, začne rok štirih tednov za tak popravek teči od datuma arbitražne odločbe (člen 610(4) ZPP).
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Vrste arbitražnih odločb
Katere vrste arbitražnih odločb so mogoče in katere vrste pravnih sredstev lahko arbitražno sodišče odobri?
V arbitražnem pravu so običajne naslednje vrste arbitražnih odločb:
razsodba o pristojnosti;
začasna razsodba;
delna razsodba;
končna razsodba;
odločitev o stroških in
odločba o spremembi.
Navedeno pravo - 19. januar 2024
Zaključek postopka
Na kakšen drug način razen z odločbo se lahko postopek konča?
Arbitražni postopek se lahko konča:
če tožeča stranka umakne zahtevek;
če tožnik ne predloži tožbe v roku, ki ga določi arbitražno sodišče (člena 597 in 600 ZPP);
z medsebojnim soglasjem strank, s poravnavo (člen 605 ZPP); in
če je nadaljevanje postopka postalo neizvedljivo (člen 608(2)(4) ZPP).
Za takšen zaključek postopka ni formalnih zahtev.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Razdelitev in izterjava stroškov
Kako se stroški arbitražnega postopka razdelijo v arbitražnih odločbah? Katere stroške je mogoče izterjati?
V zvezi s stroški imajo arbitražna sodišča širšo diskrecijsko pravico in so na splošno bolj liberalna kot sodišča. Arbitražnemu sodišču je pri dodelitvi stroškov zagotovljena diskrecijska pravica, vendar mora upoštevati okoliščine zadeve, zlasti izid postopka. Praviloma stroški sledijo dogodku in jih krije stranka, ki v postopku ni uspela, vendar lahko arbitražno sodišče pride tudi do drugačnih zaključkov, če je to primerno glede na okoliščine primera.
Kadar se stroški ne pobotajo med seboj, mora arbitražno sodišče, kolikor je mogoče, hkrati z odločitvijo o odgovornosti za stroške določiti tudi znesek stroškov, ki se povrnejo.
Na splošno se lahko povrnejo tudi odvetniški honorarji, izračunani na podlagi urnih postavk.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Obresti
Ali se lahko priznajo obresti za glavne terjatve in za stroške ter po kakšni obrestni meri?
Arbitražno sodišče bi v večini primerov prisodilo obresti za glavnico zahtevka, če to dovoljuje veljavno materialno pravo. V skladu z zakonom so zakonske obresti za civilnopravne zahtevke 4-odstotne. Če sta obe stranki podjetnika in je zamuda očitana, bi veljala spremenljiva obrestna mera, ki jo vsakih šest mesecev objavi avstrijska nacionalna banka. Trenutno znaša 8,58 odstotka. Za menice velja 6-odstotna obrestna mera.
Razdelitev in izterjava stroškov v arbitražnih postopkih sta urejeni v 609. členu ZPO. Vendar pa ni določbe o tem, ali se za stroške lahko priznajo obresti, zato je to odvisno od presoje arbitražnega sodišča.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Postopki po izdaji arbitražne odločbe
Razlaga in popravljanje razsodb
Ali je arbitražno sodišče pristojno za popravek ali razlago arbitražne odločbe na lastno pobudo ali na pobudo strank? Kateri roki veljajo?
Stranke lahko pri arbitražnem sodišču vložijo zahtevo za popravek (računskih, tipkarskih ali pisarniških napak), razlago ali izdajo dodatne razsodbe (če arbitražno sodišče ni obravnavalo vseh zahtevkov, ki so mu bili predloženi v arbitražnem postopku). Rok za to zahtevo je štiri tedne od vročitve arbitražne odločbe, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Arbitražni senat ima tudi pravico, da sam popravi arbitražno odločbo v štirih tednih (dodatno odločbo v osmih tednih) od datuma izdaje arbitražne odločbe.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Izpodbijanje arbitražnih odločb
Kako in iz katerih razlogov je mogoče izpodbijati in razveljaviti arbitražne odločbe?
Sodišča niso upravičena do vsebinske presoje arbitražne odločbe. Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe. Vendar je mogoče vložiti tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe (tako odločbe o pristojnosti kot odločbe o vsebini) na podlagi zelo specifičnih, ozkih razlogov, in sicer
arbitražno sodišče je sprejelo ali zavrnilo pristojnost, čeprav ni arbitražnega sporazuma ali veljavnega arbitražnega sporazuma;
stranka ni bila sposobna skleniti arbitražnega sporazuma v skladu s pravom, ki se uporablja za to stranko;
stranka ni mogla predstaviti svoje zadeve (npr. ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali arbitražnem postopku);
arbitražna odločba se nanaša na zadeve, ki niso predvidene v arbitražnem sporazumu ali ne spadajo pod njegove pogoje, ali pa se nanaša na zadeve, ki presegajo zahtevano sodno varstvo v arbitraži - če take pomanjkljivosti zadevajo ločljiv del arbitražne odločbe, je treba tak del razveljaviti:
sestava arbitražnega sodišča ni bila v skladu s členi 577 do 618 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (CCP) ali sporazumom strank;
arbitražni postopek ni bil v skladu s temeljnimi načeli avstrijskega pravnega sistema (javni red) ali pa arbitražna odločba ni v skladu z njimi; in
če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka domačega sodišča v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 530. člena ZPP, npr:
sodba temelji na listini, ki je bila prvotno ali pozneje ponarejena;
sodba temelji na lažnem pričanju (priče, izvedenca ali stranke pod prisego);
sodbo je pridobil predstavnik ene od strank ali druga stranka s kaznivimi dejanji (npr. prevara, poneverba, goljufija, ponarejanje listine ali posebej zaščitenih listin ali znakov uradnih potrdil, posredno lažno potrjevanje ali overjanje ali zatajitev listin);
sodba temelji na kazenski sodbi, ki je bila pozneje razveljavljena z drugo pravno zavezujočo sodbo; ali
se sodba nanaša na zadeve, ki v Avstriji niso arbitražne.
Poleg tega lahko stranka zahteva tudi razglasitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe.
Zakon je bil objavljen - 19. januar 2024
Stopnje pritožbe
Koliko ravni pritožbe je na voljo? Koliko časa na splošno traja, da se o pritožbi odloči na posamezni ravni? Kakšni so približno stroški, ki nastanejo na posamezni stopnji? Kako se stroški razdelijo med stranke?
V skladu s členom 6J5 ZPP je avstrijsko vrhovno sodišče sodišče sodišče prve in zadnje stopnje za tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe in tožbe za ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe (tj. zoper odločitve vrhovnega sodišča v teh zadevah ni pritožbe).
Člen 616(1) ZPP določa, da je postopek v tožbi za razveljavitev arbitražne odločbe in tožbi za ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe enak postopku pred sodiščem prve stopnje. To pomeni, da mora vrhovno sodišče uporabljati enaka procesna pravila kot sodišče prve stopnje (npr. v okviru izvajanja dokazov).
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Priznavanje in izvrševanje
Katere zahteve obstajajo za priznanje in izvršitev domačih in tujih odločb, kateri razlogi obstajajo za zavrnitev priznanja in izvršitve ter kakšen je postopek?
Domače arbitražne odločbe so izvršljive na enak način kot domače sodne odločbe.
Tuje arbitražne odločbe so izvršljive na podlagi dvostranskih ali večstranskih pogodb, ki jih je Avstrija ratificirala - daleč najpomembnejši pravni instrument je Newyorška konvencija. Tako se še naprej uporablja splošno načelo, da mora biti vzajemnost izvršitve zagotovljena s pogodbo ali odlokom (v nasprotju z ustreznimi določbami iz vzorčnega zakona UNCITRAL).
Postopki izvršbe so v bistvu enaki kot pri tujih sodnih odločbah.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Roki za izvršitev arbitražnih odločb
Ali obstajajo zastaralni roki za izvršitev arbitražnih odločb?
Za začetek postopka izvršbe ni zastaralnega roka. Vendar je priporočljivo po analogiji uporabiti 10-letni zakonski zastaralni rok, ki se uporablja za postopke za izvršitev sodnih odločb v skladu z zakonom.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Izvršitev tujih odločb
Kakšen je odnos domačih sodišč do izvrševanja tujih odločb, ki jih razveljavijo sodišča v kraju arbitraže?
V skladu s členom V(1)(e) Newyorške konvencije se lahko priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe zavrne, če je pristojni organ države, v kateri je bila odločba izdana, ali v skladu z njenimi zakoni to odločbo razveljavil ali začasno ustavil.
Avstrija je država pogodbenica Newyorške konvencije, zato bi avstrijska sodišča na splošno zavrnila izvršitev take arbitražne odločbe. Če pa je bila odločba razveljavljena, ker je v nasprotju z javnim redom v kraju arbitraže, morajo avstrijska sodišča oceniti, ali bi odločba kršila tudi javni red v Avstriji. Če arbitražna odločba ni v nasprotju z avstrijskim javnim redom, bi avstrijska sodišča takšno odločbo verjetno izvršila.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Izvršitev odločb arbitrov v izrednih razmerah
Ali vaša domača zakonodaja o arbitraži, sodna praksa ali pravila domačih arbitražnih institucij določajo izvrševanje odredb arbitrov v sili?
Člen 45 Dunajskih pravil določa hitri postopek. Vendar ni posebnih pravil o izvrševanju odredb, ki jih v takem postopku izdajo arbitri v sili. Enako velja za domačo arbitražno zakonodajo (vključno s sodno prakso).
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Stroški izvršbe
Kakšni stroški nastanejo pri izvrševanju arbitražnih odločb?
Zmagujoča stranka je upravičena do povračila odvetniških stroškov od nasprotne stranke v skladu z avstrijskim zakonom o odvetniških stroških (tarifa stroškov na podlagi spornega zneska).
Sodni stroški prav tako temeljijo na spornem znesku. Če je na primer znesek glavnice izterjane terjatve 1 milijon EUR, bi sodna taksa za izvršbo na premičnine znašala približno 2 500 EUR; če gre za izvršbo na nepremičnine, bi sodna taksa znašala približno 23 000 EUR.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Drugo
Vpliv pravnih tradicij na arbitre
Katere prevladujoče značilnosti vašega pravosodnega sistema bi lahko vplivale na arbitra iz vaše jurisdikcije?
V civilnih in gospodarskih postopkih ni sodnega odkrivanja, možnosti za pridobitev sodne odredbe, ki določa predložitev dokumentov s strani druge stranke, pa so precej omejene. V arbitražnih postopkih ni težnje po odkrivanju v slogu UD, vendar lahko arbitri odredijo določen obseg predložitve dokumentov, odvisno od veljavnih pravil arbitraže in sporazuma med strankama. Pisne izjave prič so v arbitražnih postopkih običajne. Pravila IBA o pridobivanju dokazov v mednarodni arbitraži so postala priljubljena v arbitražnih postopkih.
Navedeni zakoni - 19. januar 2024
Poklicna ali etična pravila
Ali v vaši jurisdikciji za svetovalce in arbitre v mednarodni arbitraži veljajo posebna poklicna ali etična pravila? Ali najboljše prakse v vaši jurisdikciji odražajo (ali nasprotujejo) Smernicam IBA o zastopanju strank v mednarodni arbitraži?
Posebnih etičnih pravil, ki bi urejala ravnanje arbitražnih strokovnjakov, ni. Za vse člane avstrijske odvetniške zbornice, tudi kadar delujejo kot svetovalci ali arbitri, velja avstrijski kodeks poklicnega ravnanja za odvetnike.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Financiranje s strani tretjih oseb
Ali za financiranje arbitražnih zahtevkov s strani tretjih oseb v vaši jurisdikciji veljajo regulativne omejitve?
Financiranje s strani tretjih oseb je v Avstriji postalo običajno. Financer krije stroške postopka in prejme delež izterjanega zneska. Čeprav trenutno ni zakonskega okvira, ki bi urejal financiranje s strani tretjih oseb, je veljavnost takih dogovorov (pod določenimi pogoji) potrdilo vrhovno sodišče, ki je navedlo, da prepoved quota litis (ki velja za odvetnike) ne velja za tretje osebe, ki financirajo.
Navedeni zakon - 19. januar 2024
Ureditev dejavnosti
Katere posebnosti obstajajo v vaši jurisdikciji, ki se jih mora zavedati tuji odvetnik?
V skladu z davčno zakonodajo (izvedbeni uredbi (ES) št. 1798/2003 in št. 143/2008) arbitrom s sedežem v Avstriji ni treba zaračunati DDV, če je stranka, ki vrača denar, "davčni zavezanec" v skladu z navedeno uredbo in ima poslovno enoto zunaj Avstrije, vendar v Evropski uniji.
Navedeno v zakonu - 19. januar 2024
Posodobitve in trendi
Zakonodajna reforma in arbitraža na podlagi naložbenih pogodb
Ali so na področju arbitraže v vaši državi kakšni novi trendi ali vroče teme? Ali je arbitražno pravo vaše jurisdikcije trenutno predmet zakonodajne reforme? Ali so pravila zgoraj navedenih domačih arbitražnih institucij trenutno v postopku revizije? Ali so bili nedavno prekinjeni dvostranski sporazumi o naložbah? Če da, katere? Ali nameravate prekiniti katerega od teh dvostranskih sporazumov o naložbah? Če da, katere? Katere so glavne nedavne odločitve na področju mednarodne naložbene arbitraže, katerih pogodbenica je bila vaša država? Ali obstajajo kakšni nerešeni naložbeni arbitražni primeri, v katerih je država, o kateri poročate, stranka?
Nova institucionalna arbitražna pravila
Mednarodni arbitražni center na Dunaju ("IAC") je vključil pravila o naložbenih sporih z veljavnostjo od 1. julija 2021 (VRI) in hkrati posodobil svoja pravila o arbitraži in mediaciji (dunajska pravila), ki veljajo za gospodarske spore.
VRI v nasprotju s konvencijo ICDI7 , ki se razteza le na pravne spore, ki izhajajo neposredno iz naložbe, med eno državo pogodbenico in državljanom druge države pogodbenice, ne določajo zahtev glede pristojnosti. VRI določajo okvir, ki ureja financiranje s strani tretjih oseb in obravnava tveganje navzkrižja interesov arbitrov ter zavarovanje stroškov. Poleg tega VRI stranki omogoča, da zaprosi za predčasno razrešitev arbitraže.
zahtevka, nasprotne tožbe ali odgovora na tožbo na podlagi tega, da ni v pristojnosti sodišča, da je nedopusten ali pravno neutemeljen. Zahtevek za predčasno zavrnitev je treba vložiti v 45 dneh od ustanovitve sodišča ali od predložitve odgovora na tožbo
tožbe, kar nastopi prej. Poleg tega VRI vsebuje možnost predložitve amicus curiae. V nasprotju z dunajskimi pravili VRI določajo, da imajo arbitri državljanstvo, ki se razlikuje od državljanstva strank, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
Ostaja odprto vprašanje, ali bo VRI lahko ponovil priljubljenost Dunajskih pravil, zlasti pri strankah iz regije CEE/CID. VIAC je vsekakor postavil trdne temelje.
Dunajska pravila 2021 so začela veljati 1. julija 2021 in se uporabljajo za vse postopke, ki se začnejo po 30. juniju 2021. Revizijo Dunajskih pravil je sprožila priprava osnutka VRI, ki ga je pripravil odbor VIAC. Ne predstavljajo bistvenega odstopanja od svojega predhodnika iz leta 2018.
Cilj revizije je bil prej prilagoditi obstoječa pravila za gospodarske spore novim potrebam in razvoju na trgu.
Prenehanje veljavnosti dvostranskih sporazumov o naložbah
Po sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Achmea (C-284/16) z dne 6. marca 2018 se je Avstrija zavezala, da bo odpovedala dvostranske pogodbe o naložbah, ki jih je sklenila z drugimi državami članicami EU. Čeprav je bila Avstrija ena od redkih držav članic EU, ki ni podpisala Sporazuma o prenehanju veljavnosti dvostranskih investicijskih pogodb med državami članicami Evropske unije, se je zavezala k prenehanju veljavnosti svojih dvostranskih investicijskih pogodb. Med dvostranskimi investicijskimi sporazumi, ki so že prenehali veljati, so sporazumi s Slovaško, Hrvaško, Malto, Romunijo in Slovenijo.
Izvršitev odločb v skladu s pravili o dodatnem instrumentu ICDI7
V nedavni zadevi (OGH 3 Ob 80/22v) je avstrijsko vrhovno sodišče ugotovilo, da so tuje arbitražne odločbe, izdane v skladu s pravili ICSID Additional Facility Rules, načeloma izvršljive v skladu z Newyorško konvencijo, tudi če nasprotna stranka ni ratificirala Newyorške konvencije. Vendar je vrhovno sodišče poudarilo, da pravila ICSID Additional Facility nimajo samostojnega mehanizma za izvršitev. Zato izvršitev ureja pravo kraja arbitraže, vključno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.
Vrhovno sodišče je nadalje navedlo, da za arbitražne odločbe, izdane v skladu s členom 19 Pravil ICSID o dodatnem mehanizmu iz leta 2006, velja ureditev Newyorške konvencije, saj mora arbitraža potekati v državi pogodbenici Newyorške konvencije. Vrhovno sodišče je tako odstopilo od člena 1(1) Newyorške konvencije, ki se osredotoča na to, ali je odločba tuja, ne glede na kraj izdaje. Čeprav je Avstrija leta 1988 preklicala svoj pridržek vzajemnosti k Newyorški konvenciji, ki jo je zavezoval k priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb ne glede na državo izvora, ta zadeva predstavlja edinstven razvoj, ki lahko vpliva na prihodnje izvrševanje v Avstriji, zlasti za odločbe iz držav, ki niso podpisnice Newyorške konvencije.
V isti zadevi je vrhovno sodišče postavilo vprašanje, ali je spor temeljil izključno na dvostranskem sporazumu o investicijah ali pa je obstajal ločen arbitražni sporazum. Vrhovno sodišče je menilo, da je o tem težko dokončno odločiti, saj nižja sodišča niso ugotovila obstoja takšnega ločenega arbitražnega sporazuma. Zato se strankam, ki zahtevajo izvršitev, poleg klavzul o reševanju sporov iz veljavne pogodbe priporoča, da zagotovijo, da sodišče v odločbi o priznanju ali izvršitvi ugotovi (ne)obstoj ločenih arbitražnih sporazumov.