logoIlo

Odložitev izvršbe: potrebna vsebina zahtevka

Avtor: Klaus Oblin

Vrhovno sodišče je nedavno obravnavalo zahteve za prekinitev izvršilnega postopka po avstrijskem in evropskem pravu.(1)

V skladu s členom 44 zakona o izvršbi se lahko izvršba odloži le, če je njen začetek ali nadaljevanje povezano z nevarnostjo nenadomestljive izgube premoženja ali premoženja, ki bi ga vlagatelj težko nadomestil. Za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo izgubo se šteje, če vlagatelj - zaradi pravnih ali dejanskih razlogov - ne more računati na nadomestilo škode. To velja zlasti, če zavezanec nima finančnih sredstev. Če takšni razlogi niso očitni, mora vložnik navesti konkretna dejstva in predložiti dokaze o nevarnosti takšne izgube premoženja.

Ali je izguba premoženja namerna, je odvisno od predmeta in načina izvršbe. V zvezi z zaplembo dolga tveganje izgube premoženja običajno ni očitno, zato ga je treba ugotoviti in dokazati. V vsakem primeru ne zadostujejo splošne in neinformativne trditve. Najprej je treba preveriti, ali zavezanec želi le odložiti izvršbo (na varščino), ne pa ji v celoti ugovarjati.

Priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v Evropski uniji je bilo poenostavljeno z uvedbo Uredbe o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov (805/2004). Uredba odpravlja eksekvaturo za sodne odločbe o nespornih zahtevkih, ki so bile v državi članici izvora potrjene kot evropski izvršilni naslov. Taka potrjena sodna odločba bo priznana in izvršena v drugih državah članicah, ne da bi bil potreben postopek eksekvature.

V skladu s prevladujočo avstrijsko doktrino mora vlagatelj v skladu s členom 20 Uredbe navesti tudi konkretna dejstva in predložiti dokaze o tveganju izgube premoženja (razen če je tveganje očitno glede na dokumente, ki so predloženi sodišču). Odlog izvršbe po uredbi ustreza odlogu po avstrijskem izvršilnem pravu; nameni uredbe in zakona o izvršbi so enaki.

Diskrecijska pravica iz člena 23 Uredbe je odvisna od možnosti uspeha pritožbe, vložene v prvotni državi članici, in verjetnosti nenadomestljive izgube premoženja zaradi izvršbe. Po drugi strani 44. člen zakona določa, da se odlog izvršbe ne odobri, če se izvršba lahko začne ali nadaljuje brez nevarnosti nenadomestljive premoženjske izgube za dolžnika. Dolžnost ugotavljanja in dokazovanja nevarnosti premoženjske izgube je v skladu z uredbo EU, saj je njen namen pospešitev in olajšanje izvršilnega postopka.

Končne opombe

(1) Avstrijsko vrhovno sodišče, 14. junij 2012 (OGH, 3 Ob 84/12t).