logotip

Reševanje sporov 2021

PRITOŽBA

Sodni sistem

1. Kakšna je struktura civilnega sodnega sistema?

Na prvi stopnji se civilni postopki začnejo pri okrožnem ali okrajnem sodišču.

Okrožna sodišča so pristojna za večino sporov v zvezi z najemnim in družinskim pravom (stvarna pristojnost) in za zadeve s spornim zneskom do 15 000 EUR (denarna pristojnost). Pritožbe v zvezi z dejanskimi in pravnimi vprašanji je treba vložiti pri okrožnih sodiščih. Če gre za pravno vprašanje temeljnega pomena, je mogoče vložiti še eno končno pritožbo na vrhovno sodišče.

Deželna sodišča so pristojna za denarne zadeve, v katerih sporni znesek presega 15 000 EUR, in za vsebinske zadeve v zvezi z intelektualno lastnino in konkurenco ter različne posebne zakone (zakon o javni odgovornosti, zakon o varstvu podatkov, avstrijski zakon o odgovornosti za jedrsko škodo). Pritožbe je treba nasloviti na višja deželna sodišča. Tretja in zadnja pritožba je namenjena vrhovnemu sodišču.

V zvezi s trgovinskimi zadevami obstajajo posebna trgovinska sodišča samo na Dunaju. Poleg tega zgoraj navedena redna sodišča odločajo kot gospodarska sodišča. Gospodarske zadeve so na primer tožbe zoper poslovneže ali podjetja v zvezi s poslovnimi transakcijami, zadeve v zvezi z nelojalno konkurenco in podobno. Druga posebna sodišča so delovna sodišča, ki so pristojna za vse civilnopravne spore med delodajalci in delojemalci, ki izhajajo iz (nekdanje) zaposlitve, ter za zadeve s področja socialne varnosti in pokojnin. V gospodarskih (če gospodarska sodišča odločajo v senatih) oziroma delovnih zadevah skupaj odločajo sodniki laiki in poklicni sodniki. Pritožbeno sodišče na Dunaju odloča kot kartelno sodišče na sodni ravni. To je edino kartelno sodišče v Avstriji. O pritožbah odloča vrhovno sodišče kot pritožbeno kartelno sodišče. V kartelnih zadevah sodijo skupaj s poklicnimi sodniki tudi laični sodniki.

Sodniki in porote

2. Kakšna je vloga sodnika in porote v civilnem postopku?

V primerjavi z državami običajnega prava je vloga avstrijskih sodnikov precej inkvizicijska: za ugotavljanje pomembnih dejstev lahko sodniki odredijo, naj priče pridejo na obravnavo, razen če temu nasprotujeta obe stranki, ali pa po lastni presoji imenujejo izvedence. V nekaterih postopkih je sodišče sestavljeno iz senata, ki vključuje "strokovne" sodnike laike, zlasti v protimonopolnih zadevah, in "informirane" sodnike laike v delovnih zadevah in zadevah javnega interesa.

Težave z omejitvami

3. Kateri so roki za vložitev civilnih tožb?

Zastaralni roki so določeni z materialnim pravom.

Ko terjatve zastarajo, jih ni mogoče izvršiti. Zastaranje na splošno začne teči, ko je bilo mogoče pravico prvič uveljaviti. Avstrijsko pravo razlikuje med dolgimi in kratkimi zastaralnimi roki. Dolgi zastaralni rok je 30 let in se uporablja, kadar posebne določbe ne določajo drugače. Kratek zastaralni rok je tri leta (ki se lahko podaljša ali opusti) in velja na primer za terjatve ali odškodninske zahtevke.

Na zastaranje mora izrecno opozoriti ena od strank, vendar se ne sme upoštevati na pobudo sodišča (po uradni dolžnosti).

Ravnanje pred ukrepanjem

4. Ali obstajajo kakšni premisleki pred tožbo, ki bi jih morale stranke upoštevati?

Ne, ni. Vendar pa je splošna praksa taka, da tožnik pred začetkom postopka obvesti nasprotno stranko.

Začetek postopka

5. Kako se začne civilni postopek? Kako in kdaj so stranke v postopku obveščene o začetku postopka? Ali so sodišča sposobna obravnavati svoje zadeve?

Postopek se začne z vložitvijo tožbe pri sodišču. Šteje se, da je tožba uradno vložena po prejemu.

Vročitev se običajno opravi s priporočeno pošto (ali, če vas zastopa odvetnik, prek elektronskega sodnega prometa, tj. elektronskega komunikacijskega sistema, ki povezuje sodišča in odvetniške pisarne). Pisanje se šteje za vročeno na dan, ko je pisanje fizično dostavljeno prejemniku (ali je na voljo za vpogled).

V Evropski uniji se uporablja Uredba o vročanju (Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah). Vročanje mednarodnim organizacijam ali tujcem, ki uživajo imuniteto v skladu z mednarodnim javnim pravom, se opravi s pomočjo avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve. V vseh drugih primerih se vročanje v tujini izvaja v skladu z ustreznimi pogodbami (zlasti Haaško konvencijo o civilnem postopku).

Vročitev se običajno opravi s priporočeno pošto (ali, če vas zastopa odvetnik, prek elektronskega sodnega prometa, tj. elektronskega komunikacijskega sistema, ki povezuje sodišča in odvetniške pisarne). Pisanje se šteje za vročeno na dan, ko je pisanje fizično dostavljeno prejemniku (ali je na voljo za vpogled).

V Evropski uniji se uporablja Uredba o vročanju (Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah). Vročanje mednarodnim organizacijam ali tujcem, ki uživajo imuniteto v skladu z mednarodnim javnim pravom, se opravi s pomočjo avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve. V vseh drugih primerih se vročanje v tujini izvaja v skladu z ustreznimi pogodbami (zlasti Haaško konvencijo o civilnem postopku).

Vozni red

6. Kakšen je tipičen postopek in časovni razpored za civilno tožbo?

Tožbeni zahtevek se vloži pri sodišču, ki ga posreduje toženi stranki, skupaj z odredbo o vložitvi odgovora na tožbo. Če toženec pravočasno odgovori (štiri tedne od prejema), se opravi pripravljalni narok, ki je namenjen predvsem oblikovanju nadaljnjega postopka z razpravo o glavnih pravnih in dejanskih vprašanjih ter vprašanjih o dokazih (dokumenti, priče, izvedenci). Poleg tega se lahko razpravlja o možnostih poravnave. Po izmenjavi aktov sledi glavna obravnava.

Povprečno trajanje sodnih postopkov na prvi stopnji je eno leto. Vendar lahko zapleteni sodni postopki trajajo bistveno dlje. Na pritožbeni stopnji je odločitev izdana po približno šestih mesecih. V zvezi s tem v avstrijskih civilnih sodnih postopkih ni na voljo pospešenih sodnih postopkov.

Upravljanje primerov

7. Ali lahko stranke nadzorujejo postopek in časovni razpored?

Sodišča dodeljujejo zadeve v skladu z merili, ki jih redno določa določen senat.

Postopke nadzoruje predvsem sodnik, ki vodi razpored. Sodnik strankam odredi, naj v določenem roku predložijo spise in dokaze. Po potrebi sodnik imenuje tudi izvedence. Vendar lahko stranke vložijo procesne predloge (npr. za podaljšanje roka), lahko pa se dogovorijo tudi o prekinitvi postopka.

Dokazi - dokumenti

8. Ali je treba do sojenja hraniti dokumente in druge dokaze? Ali morajo stranke deliti pomembne dokumente (tudi tiste, ki niso koristni za njihov primer)?

Če stranki uspe dokazati, da nasprotna stranka razpolaga z določenim dokumentom, lahko sodišče izda nalog za predložitev, če:

  • se je stranka, ki ima v posesti, izrecno sklicevala na zadevni dokument kot dokaz za svoje trditve;
  • je stranka, ki jo ima v posesti, zakonsko zavezana, da jo izroči drugi stranki; ali
  • zadevni dokument je bil sestavljen v pravnem interesu obeh strank, potrjuje medsebojno pravno razmerje med njima ali vsebuje pisne izjave, ki sta jih stranki podali med pogajanji o pravnem aktu.

Stranka ni dolžna predložiti dokumentov, ki se nanašajo na družinsko življenje, če nasprotna stranka z izročitvijo dokumentov krši častne obveznosti, če razkritje dokumentov povzroči sramoto stranki ali drugi osebi ali je povezano s tveganjem kazenskega pregona ali če razkritje krši državno odobreno obveznost varovanja tajnosti stranke, od katere ni oproščena, ali krši poslovno skrivnost (ali iz drugih razlogov, podobnih zgoraj navedenim).

Posebnih pravil o razkritju elektronskih dokumentov ali sprejemljivih praks za izvajanje e-razkritja ni. Prav tako ni pravil o razkritju pred tožbo.

Dokazi - privilegij

9. Ali so nekateri dokumenti privilegirani? Ali bi bil privilegiran tudi nasvet notranjega pravnika (domačega ali tujega)?

V skladu s pravili odvetniške poklicne skrivnosti dokumentov ni treba predložiti, razen če je odvetnik svetoval obema strankama v zvezi s spornim pravnim dejanjem. Odvetniki imajo pravico zavrniti ustno pričanje, če so jim bile informacije na voljo v okviru njihove poklicne dejavnosti.

Dokazi - predkazenski postopek

10. Ali si stranke pred sojenjem izmenjajo pisne dokaze prič in izvedencev?

Ne - dokazi se pridobivajo med sodnim postopkom in ne pred njim. Stranke morajo predložiti dokaze, ki podpirajo njihove trditve oziroma v katerih je dokazno breme na njih.

Dokazi - sojenje

11. Kako se predložijo dokazi na sojenju? Ali priče in izvedenci podajajo ustne dokaze?

Glavne vrste dokazov so dokumenti, izpovedbe strank in prič, izvedenska mnenja in sodni pregled. Pisne izjave prič niso dopustne.

Ni pričanj in pisnih izjav prič. Zato morajo priče priti na obravnavo in pričati. Priče zasliši sodnik, ki jim sledijo (dodatna) vprašanja pravnih zastopnikov strank.

Ta obveznost je omejena (npr. privilegiji za odvetnike, zdravnike, duhovnike ali v zvezi z morebitno obtožbo bližnjih sorodnikov).

Medtem ko (navadna) priča priča priča o dejstvih, izvedenec sodišču posreduje znanje, ki ga sodnik ne more imeti. Izvedenski dokazi se izvedejo pred sodiščem. Strokovno pričo lahko zahtevajo stranke, lahko pa jo sodnik pozove tudi na lastno pobudo. Izvedenec mora svoje ugotovitve predložiti v poročilu. Med obravnavo je treba podati ustne pripombe in pojasnila (če to zahtevajo stranke). Zasebna poročila se ne štejejo za izvedenska poročila v smislu avstrijskega zakonika o civilnem postopku; imajo status zasebnega dokumenta.

Ker ni prostora za hkratne dokaze, takšnih pravil ni.

Začasna pravna sredstva

12. Katera začasna pravna sredstva so na voljo?

Odreditev začasnih ukrepov ureja avstrijski zakon o izvršbi. Avstrijska zakonodaja na splošno določa tri glavne vrste začasnih ukrepov:

  • za zavarovanje denarne terjatve;
  • za zavarovanje zahtevka za posebno izpolnitev; in
  • za zagotovitev pravice ali pravnega razmerja.

Stranke se lahko obrnejo na sodišče za pomoč pri varovanju dokazov pred vložitvijo tožbe in po njej. Šteje se, da je zahtevani pravni interes izkazan, če je prihodnja razpoložljivost dokazov negotova ali če je treba preučiti trenutno stanje predmeta.

Pravna sredstva

13. Katera so na voljo materialna pravna sredstva?

Zakonska obrestna mera za denarne sodbe znaša štiri odstotke na leto. Za denarne terjatve, ki izhajajo iz poslovnih transakcij, pa poleg zakonsko določene osnovne obrestne mere velja še višja obrestna mera. Višjo obrestno mero za take primere določi Avstrijska narodna banka. Kazenske odškodnine niso na voljo.

Izvrševanje

14. Katera izvršilna sredstva so na voljo?

Izvrševanje sodnih odločb ureja avstrijski zakon o izvršbi.

Avstrijsko izvršilno pravo predvideva različne vrste izvršbe. Razlikuje se med izvršilnim naslovom, ki se nanaša na denarno terjatev ali na terjatev za posebno izpolnitev, in izvršilnim naslovom, ki se nanaša na premoženje.

Na splošno so običajne metode izvrševanja:

  • zaseg premoženja;
  • zaseg in prenos terjatev;
  • prisilni zakup in
  • sodno ukrepanje.

Izvršbo bo opravil sodni izvršitelj, ki je izvršilni organ sodišča in mora izpolnjevati njegove odredbe. V zvezi z nepremičninami so na voljo tri vrste izvršilnih ukrepov:

  • prisilna hipoteka;
  • prisilna uprava, katere cilj je ustvariti prihodek za poplačilo terjatve, in
  • prisilna prodaja nepremičnine.

Pri premičninah avstrijsko pravo razlikuje med:

  • zaplembo terjatev;
  • pritrditev materialnih in premičnih predmetov;
  • zaseg terjatev za dostavo proti dolžnikom, ki so tretje osebe, in
  • zaseg drugih premoženjskih pravic.

Avstrijska zakonodaja ne dovoljuje zasega nekaterih posebnih terjatev, kot so dodatek za nego, pomoč za najemnino, družinski dodatek in štipendije.

Javni dostop

15. Ali so sodne obravnave javne? Ali so sodni dokumenti na voljo javnosti?

V večini primerov so sodne obravnave odprte za javnost, čeprav lahko stranka od sodišča zahteva, da izključi javnost z obravnave, če lahko dokaže upravičen interes za izključitev javnosti.

Načeloma je vpogled v spis dovoljen le strankam, ki so udeležene v postopku. Tretje osebe lahko pregledajo spise ali se celo pridružijo postopku, če lahko dokažejo zadosten pravni interes (glede morebitnega izida postopka).

Stroški

16. Ali je sodišče pristojno za odločanje o stroških?

Sodišče bo v končni sodbi odločilo, kdo bo nosil stroške postopka (vključno s sodnimi taksami, odvetniškimi honorarji in nekaterimi drugimi stroški strank (npr. stroški za zavarovanje dokazov, potni stroški)). Načeloma pa je stranka, ki je zmagala, upravičena do povračila vseh stroškov postopka s strani stranke, ki je izgubila. Zoper odločitev sodišča o stroških je mogoče vložiti pravno sredstvo, skupaj s pritožbo ali brez nje zoper odločitev sodišča o glavni stvari.

V skladu z avstrijskim zakonom o sodnih taksah mora tožnik (pritožnik) vnaprej plačati stroške. Znesek se določi na podlagi spornega zneska. V odločbi je določeno, kdo nosi stroške, oziroma v kakšnem razmerju se delijo stroški postopka.

Odvetniški stroški se povrnejo v skladu z avstrijskim zakonom o odvetniških stroških ne glede na sporazum med zmagovalno stranko in njenim odvetnikom. Tako je lahko povrnjeni znesek nižji od dejansko plačljivega odvetniškega honorarja, saj je vsak zahtevek za povračilo omejen na nujne stroške. Pravil o proračunih stroškov ni, zato ni zahtev po predložitvi podrobne razčlenitve za vsako fazo sodnega postopka.

Na zahtevo se lahko tožniku, ki prebiva zunaj Evropske unije, odredi, da položi varščino za kritje morebitnih stroškov postopka tožene stranke, razen če dvostranske ali večstranske pogodbe določajo drugače. To tudi ne velja, če ima tožnik stalno prebivališče v Avstriji, če je sodna odločba (o stroških) izvršljiva v državi stalnega prebivališča tožnika ali če tožnik razpolaga z zadostnim nepremičnim premoženjem v Avstriji.

Ureditve financiranja

17. Ali so strankam na voljo sporazumi "no win, no fee" ali druge vrste sporazumov o nepredvidenih ali pogojnih honorarjih med odvetniki in njihovimi strankami? 18. Ali lahko stranke sprožijo postopek z uporabo financiranja s strani tretjih oseb? Če je tako, ali lahko tretja oseba prevzame delež morebitnih prihodkov od zahtevka? Ali lahko stranka v sodnem postopku deli svoje tveganje s tretjo osebo?

Če ni drugače dogovorjeno, za odvetniške honorarje velja avstrijski zakon o odvetniških honorarjih. Dogovori o urnih honorarjih so dovoljeni in pogosti. Pavšalni honorarji niso prepovedani, vendar se redkeje uporabljajo v spornih zadevah. Honorarji za nepredvidene stroške so dovoljeni le, če niso izračunani kot odstotek zneska, ki ga je prisodilo sodišče (pactum de quota litis).

Pravna pomoč se dodeli strankam, ki si ne morejo privoščiti plačila stroškov in pristojbin. Če zadevna stranka dokaže, da finančna sredstva ne zadoščajo, so sodne takse oproščene ali celo opuščene, odvetnik pa je zagotovljen brezplačno.

Financiranje s strani tretjih oseb je dovoljeno in običajno na voljo za višje sporne zneske (najmanj približno 50 000 EUR), vendar je prožnejše glede sporazumov o honorarjih. Sporazumi o honorarjih, ki odvetniku namenjajo del prihodkov, so prepovedani.

Zavarovanje

18. Ali je na voljo zavarovanje za kritje vseh ali dela stroškov postopka stranke?

Zavarovanje stroškov postopka je v Avstriji običajno na voljo in lahko - odvisno od posamezne zavarovalne police - krije številne stroške, ki nastanejo v sodnih postopkih, vključno s stroški stranke in morebitno odgovornostjo za stroške nasprotne stranke.

Skupinska tožba

19. Ali lahko stranke s podobnimi zahtevki vložijo kolektivno tožbo? V katerih okoliščinah je to dovoljeno?

Čeprav avstrijski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje določb o skupinskih tožbah, je avstrijsko vrhovno sodišče razsodilo, da je "skupinska tožba s posebnim avstrijskim značajem" pravno dopustna. Avstrijski zakonik o civilnem postopku dovoljuje združitev zahtevkov istega tožnika zoper istega toženca.

Združitev se lahko vloži, če je sodišče pristojno za vse zahtevke, če se uporablja ista vrsta postopka ali če je predmet enak glede dejstev in prava. Druga možnost je organizirati množične zahtevke in jih dodeliti instituciji, ki nato nadaljuje postopek kot en sam tožnik.

Pritožba

20. Na kakšni podlagi in v kakšnih okoliščinah se lahko stranke pritožijo? Ali obstaja pravica do nadaljnje pritožbe?

Obstajajo redne pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje in pritožbe zoper sodbo pritožbenega sodišča. Izpodbijati je mogoče tudi procesne sodne odločbe; postopek načeloma poteka po istih pravilih kot pritožba (vendar je nekoliko manj neformalen).

Pritožba zoper sodno odločbo zadrži njeno pravno veljavnost in - z redkimi izjemami - njeno izvršljivost. Praviloma se ne sme uvesti novih trditev, zahtevkov, ugovorov in dokazov (ne bodo upoštevani). Druga pravna sredstva so ničnostna tožba ali tožba za obnovo postopka.

Pritožba se lahko vloži iz štirih glavnih razlogov, med katerimi so:

  • postopkovne napake;
  • neupravičena izključitev dokazov;
  • napačno navedbo dejstev in
  • nepravilna uporaba prava.

Po pritožbi lahko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje ali pa sodbo spremeni ali potrdi.

Nazadnje, pritožba na vrhovno sodišče se lahko vloži le, če zadeva vključuje rešitev pravnega vprašanja splošnega interesa, in sicer če je njegova razjasnitev pomembna zaradi pravne doslednosti, predvidljivosti ali razvoja, ali če ni skladnih in predhodnih odločitev vrhovnega sodišča.

Tuje sodbe

21. Kateri postopki obstajajo za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb?

Poleg številnih dvostranskih in večstranskih instrumentov, ki jih je sklenila Avstrija, priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb urejajo avstrijski zakon o izvršbi, avstrijski zakonik o civilnem postopku in avstrijski zakon o sodni pristojnosti. V primeru neskladja med zakonskimi določbami in veljavnimi določbami pogodb prevladajo slednje. Čeprav avstrijska sodna praksa ni zavezujoča, se skrbno upošteva.

Avstrija je podpisnica številnih dvostranskih in večstranskih navodil. Najpomembnejša v zvezi s tem je Uredba Bruselj Ia (Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)). Uredba Bruselj Ia določa enotna pravila za olajšanje prostega pretoka sodnih odločb v Evropski uniji in se uporablja za sodne postopke, ki se začnejo 10. januarja 2015 ali pozneje.

Uredba Bruselj Ia nadomešča Uredbo (EU) št. 1215/2012 z dne 22. decembra 2000 (uredba Bruselj I, skupaj z uredbo Bruselj Ia "bruseljska ureditev"), ki se še naprej uporablja za vse sodne postopke, začete pred 10. januarjem 2015.

Osnovne zahteve za izvršljivost so naslednje:

  • odločba je izvršljiva v državi izdaje sodbe;
  • mednarodna pogodba ali nacionalni predpis izrecno določa vzajemnost med Avstrijo in državo izdajateljico pri priznavanju in izvrševanju sodnih odločb;
  • je bil dokument o začetku postopka pravilno vročen toženi stranki;
  • sodna odločba, ki jo je treba izvršiti, se predloži z overjenim prepisom; in
  • ni razlogov za zavrnitev priznanja izvršljivosti.

Stranka, ki zahteva izvršbo, mora pri pristojnem sodišču zaprositi za dovoljenje za izvršbo. Predlog za razglasitev izvršljivosti je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima dolžnik stalno prebivališče. Stranka lahko to zahtevo združi z zahtevo za dovoljenje za izvršbo. V takem primeru bo sodišče odločilo o obeh hkrati.

Ko je tuja sodna odločba razglašena za izvršljivo v Avstriji, za njeno izvršitev veljajo enaka pravila kot za domačo sodno odločbo, kar pomeni, da izvršitev sodnih odločb ureja avstrijski zakon o izvršbi.

Tuji postopki

22. Ali obstajajo postopki za pridobivanje ustnih ali listinskih dokazov za uporabo v civilnih postopkih v drugih pravnih sistemih?

V Evropski uniji postopek pridobivanja ustnih ali listinskih dokazov iz drugih jurisdikcij ureja uredba o dokazih (Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah). V zvezi s tem se uredba uporablja za ustne in listinske dokaze ter določa, da se lahko zahteve za sodno pomoč sporočajo neposredno med sodišči.

Za prošnje za sodno pomoč zunaj Evropske unije se lahko uporabljajo dvostranski sporazumi.

ARBITRAŽA

Vzorčni zakon UNCITRAL

23. Ali arbitražno pravo temelji na vzorčnem zakonu UNCITRAL?

Da - avstrijsko arbitražno pravo (vsebovano v avstrijskem zakoniku o civilnem postopku (ACCP)) v veliki meri odraža vzorčni zakon UNCITRAL o mednarodni trgovinski arbitraži, hkrati pa arbitražnemu sodišču zagotavlja veliko stopnjo neodvisnosti in samostojnosti.

Za razliko od vzorčnega zakona UNCITRAL avstrijsko pravo ne razlikuje med domačimi in mednarodnimi arbitražami ali med komercialnimi in nekomercialnimi arbitražami. Zato veljajo posebne določbe za delovnopravne in potrošniške zadeve (te se nahajajo v členih 618 oziroma 617 ACCP).

Na splošno je avstrijski zakon o arbitraži urejen v členih 577 do 618 ACCP. V njih je določen splošni okvir za arbitražne postopke za domače in mednarodne arbitraže.

Arbitražni sporazumi

24. Katere so formalne zahteve za izvršljiv arbitražni sporazum?

Arbitražni sporazumi morajo biti pisni (člen 581 ACCP). Formalne zahteve za izvršljiv arbitražni sporazum so navedene v členih 581 do 585 ACCP.

Arbitražni sporazum mora:

  • zadostno opredeliti stranke (biti morajo vsaj določljive);
  • zadostno opredeliti predmet spora v zvezi z določenim pravnim razmerjem (ta mora biti vsaj določljiv in je lahko omejen na določene spore ali pa vključuje vse spore);
  • v zadostni meri opredeliti namen strank, da se o sporu odloča v arbitraži, in s tem izključiti pristojnost državnih sodišč; in
  • vsebovati v pisnem dokumentu, ki ga podpišeta stranki, ali v telefaksih, elektronskih sporočilih ali drugih sporočilih, ki si jih izmenjata stranki in ki ohranjajo dokaz o pogodbi.

Posebne določbe veljajo za potrošnike in zaposlene (te so v členih 617 in 618 ACCP).

Izbira arbitra

25. Če arbitražni sporazum in morebitna ustrezna pravila o tem molčijo, koliko arbitrov bo imenovanih in kako bodo imenovani? Ali obstajajo omejitve pravice do izpodbijanja imenovanja arbitra?

ACCP določa privzete določbe za imenovanje arbitrov. Če arbitražni sporazum o tem ne govori in če se stranki ne dogovorita, avstrijsko arbitražno pravo določa sodišče, ki ga sestavljajo trije arbitri (člen 586(2) ACCP).

Stranke se lahko dogovorijo o postopku izpodbijanja imenovanja arbitra (člen 589 ACCP). V zvezi s tem je arbitra mogoče izpodbijati le, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti, ali če nima kvalifikacij, o katerih sta se stranki dogovorili. Stranka lahko izpodbija arbitra, ki ga je imenovala ali pri imenovanju katerega je sodelovala, samo iz razlogov, za katere izve po imenovanju ali po sodelovanju pri imenovanju.

Možnosti arbitra

26. Kakšne so možnosti izbire arbitra ali arbitrov?

Ne glede na to, ali jih imenuje organ za imenovanja ali stranke, se lahko od arbitrov zahteva, da imajo določene izkušnje in predznanje v zvezi s konkretnim sporom. Take zahteve lahko vključujejo strokovno usposobljenost na določenem področju, pravno znanje, tehnično znanje, znanje jezikov ali določeno državljanstvo.

Številni arbitri so odvetniki v zasebni praksi, drugi so akademiki. V nekaj sporih, ki zadevajo predvsem tehnična vprašanja, so člani senata tehniki in pravniki.

Kvalifikacijske zahteve se lahko vključijo v arbitražni sporazum, kar zahteva veliko previdnost, saj lahko povzroči ovire v postopku imenovanja (tj. spor o tem, ali so dogovorjene zahteve izpolnjene).

Arbitražni postopek

27. Ali notranje pravo vsebuje vsebinske zahteve glede postopka, ki ga je treba izvesti?

Stranke se lahko prosto dogovorijo o pravilih postopka (npr. s sklicevanjem na posebna arbitražna pravila) v okviru obveznih določb ACCP. Če se stranki ne dogovorita o nobenem sklopu pravil ali določita lastna pravila, bo arbitražni senat ob upoštevanju obveznih določb ACCP vodil arbitražo na način, ki se mu zdi primeren.

Obvezna pravila arbitražnega postopka določajo, da morajo biti arbitri nepristranski in neodvisni. Razkriti morajo vse okoliščine, ki bi lahko povzročile dvom o njihovi nepristranskosti ali neodvisnosti. Stranke imajo pravico do poštene in enake obravnave ter do predstavitve svoje zadeve. Nadaljnja pravila se nanašajo na arbitražno odločbo, ki mora biti pisna, in na razloge, na podlagi katerih se lahko odločba izpodbija.

Poleg tega mora arbitražno sodišče uporabiti materialno pravo, ki so ga izbrale stranke, v nasprotnem primeru pa uporabi pravo, ki se mu zdi primerno.

Posredovanje sodišča

28. Na podlagi česa lahko sodišče posreduje med arbitražo?

Avstrijska sodišča lahko posredujejo v arbitražnih zadevah le, če jim je to izrecno dovoljeno v skladu s členi 577 do 618 ACCP. Tako pristojno sodišče kot arbitražni senat sta pristojna za izdajo začasnih ukrepov v podporo arbitražnemu postopku. Stranke lahko izključijo pristojnost arbitražnega sodišča za začasne ukrepe, ne morejo pa izključiti pristojnosti sodišča glede začasnih ukrepov.

Izvrševanje začasnih ukrepov je v izključni pristojnosti sodišč.

Posredovanje sodišč je omejeno na izdajo začasnih ukrepov, pomoč pri imenovanju arbitrov, pregled odločitev o ugovoru, odločitev o predčasnem prenehanju mandata arbitra, izvršitev začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja, pomoč sodišča pri sodnih dejanjih, za katera arbitražno sodišče ni pristojno, odločitev o zahtevi za razveljavitev arbitražne odločbe, ugotovitev obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe ter priznanje in izvršitev arbitražne odločbe.

Začasna pomoč

29. Ali so arbitri pooblaščeni za izdajo začasne odredbe?

Da - arbitražno sodišče ima široka pooblastila, da na zahtevo ene od strank odredi začasne ukrepe, če meni, da je to potrebno za zagotovitev izvršitve zahtevka ali preprečitev nepopravljive škode. V nasprotju z začasnimi pravnimi sredstvi, ki so na voljo v sodnih postopkih, arbitražno sodišče ni omejeno na vrsto naštetih pravnih sredstev. Vendar morajo biti pravna sredstva združljiva z izvršilnim pravom, da bi se izognili težavam v fazi izvršbe. V zvezi s tem lahko arbitražno sodišče od katere koli stranke zahteva, da zagotovi ustrezno varščino v zvezi s takimi ukrepi, da se preprečijo neutemeljene zahteve (člen 593(1) ACCP).

Arbitražno sodišče - ali katera koli stranka z odobritvijo arbitražnega sodišča - lahko od sodišča zahteva, da opravi sodna dejanja (npr. vročitev sodnega poziva, pridobivanje dokazov), za katera arbitražno sodišče ni pristojno.

Nagrada

30. Kdaj in v kakšni obliki je treba izročiti nagrado?

Zahteve glede oblike arbitražnih odločb so navedene v členu 606 ACCP in so v skladu s privzetimi določbami. Zahteve glede oblike določajo, da mora arbitražna odločba:

  • v pisni obliki;
  • ki jih podpišejo arbitri, vključeni v postopek;
  • prikaže datum izdaje;
  • prikazati sedež arbitražnega sodišča in
  • navesti razloge, na katerih temelji. Arbitražna odločba ima učinek pravnomočne sodne odločbe (člen 607 ACCP).

Pritožba

31. Na podlagi česa se je mogoče zoper odločbo pritožiti na sodišče?

Edina možnost pritožbe na sodišče zoper arbitražno odločbo je tožba za razveljavitev arbitražne odločbe. To velja tudi za arbitražne odločbe o pristojnosti. Sodišča ne morejo preverjati arbitražne odločbe glede njene vsebine. Zahtevek za razveljavitev je treba vložiti v treh mesecih od datuma, ko je tožnik prejel arbitražno odločbo. Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe.

Arbitražna odločba se razveljavi, če:

  • ni veljavnega arbitražnega sporazuma ali če je arbitražno sodišče zavrnilo svojo pristojnost, čeprav je veljavni arbitražni sporazum obstajal;
  • če stranka ni bila sposobna skleniti veljavnega arbitražnega sporazuma;
  • če stranka ni bila ustrezno obveščena o imenovanju arbitra ali o arbitražnem postopku ali drugače ni mogla predstaviti zadeve;
  • če arbitražna odločba obravnava spor, ki ni zajet v arbitražnem sporazumu, ali vsebuje odločitve o zadevah, ki presegajo področje uporabe arbitražnega sporazuma ali predložitve strank v arbitražo;
  • če je bila ustanovitev ali sestava arbitražnega sodišča v nasprotju z ustreznimi pravili; in
  • če je bil arbitražni postopek izveden v nasprotju z avstrijskim javnim redom.

Poleg tega se lahko odločba razveljavi, če obstajajo predpogoji, pod katerimi je mogoče sodno odločbo izpodbijati z vložitvijo revizijskega zahtevka v skladu s členom 530(1), št. 1-5 ACCP. Ta določba določa okoliščine, v katerih so kazniva dejanja privedla do izdaje določene odločbe. Zahtevek za razveljavitev razsodbe iz teh razlogov je treba vložiti v štirih tednih od datuma, ko je sodba o zadevnem kaznivem dejanju postala pravnomočna.

Odločbo je mogoče razveljaviti tudi, če sporna zadeva ni sporna po domačem pravu.

Izvrševanje

32. Kateri postopki obstajajo za izvršitev tujih in domačih odločb?

Postopek za izvršitev arbitražne odločbe je določen v ACCP (člen 614) in avstrijskem zakonu o izvršbi (člen 409).

Tuje arbitražne odločbe so izvršljive na podlagi dvostranskih ali večstranskih pogodb, ki jih je Avstrija ratificirala - najpomembnejša med temi pravnimi instrumenti sta Newyorška konvencija o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb iz leta 1958 in Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži iz leta 1961. V zvezi s tem so postopki izvršbe v bistvu enaki kot pri tujih sodnih odločbah.

Domače arbitražne odločbe so izvršljive enako kot domače sodbe.

Stroški

33. Ali lahko stranka, ki je uspela v postopku, povrne svoje stroške?

Glede stroškov imajo arbitražna sodišča širšo diskrecijsko pravico in so na splošno bolj liberalna kot sodišča. Arbitražno sodišče ima pri dodelitvi stroškov diskrecijsko pravico, vendar mora upoštevati okoliščine zadeve, zlasti izid postopka. Praviloma stroški sledijo dogodku in jih krije stranka, ki ni uspela, vendar lahko arbitražno sodišče pride tudi do drugačnih zaključkov, če je to primerno glede na okoliščine primera.

ACCP ne govori o vrstah stroškov, ki bi lahko bili predmet povračila. Kadar se stroški ne pobotajo med seboj, mora arbitražno sodišče, kolikor je to mogoče, hkrati z odločitvijo o obveznosti plačila stroškov določiti tudi znesek stroškov, ki se povrnejo. Na splošno se lahko povrnejo tudi odvetniški stroški, izračunani na podlagi urnih postavk.

Izjema od navedenega pravila je člen 609(2) ZPP, ki arbitražno sodišče pooblašča, da odloči o obveznosti tožnika, da povrne stroške postopka, če ugotovi, da ni pristojno, ker ni arbitražnega sporazuma.

ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

Vrste alternativnega reševanja sporov

34. Katere vrste postopkov ARS se običajno uporabljajo? Ali je določen postopek ARS priljubljen?

Glavne izvensodne metode, ki jih določa zakon, so arbitraža, mediacija (predvsem v družinskopravnih zadevah) in spravni odbori v stanovanjskih ali telekomunikacijskih zadevah.

Poleg tega različna poklicna združenja (odvetniki, notarji, zdravniki, gradbeni inženirji) zagotavljajo mehanizme za reševanje sporov med svojimi člani ali med člani in strankami.

Mediacijo ureja Zakon o mediaciji v civilnem pravu. Vendar rešitev, dosežena s pomočjo mediatorja, ni izvršljiva na sodišču.

Zahteve za alternativno reševanje sporov

35. Ali morajo stranke v sodnem ali arbitražnem postopku razmisliti o alternativnem reševanju sporov pred ali med postopkom? Ali lahko sodišče prisili stranke, da sodelujejo v postopku alternativnega reševanja sporov?

Ne - v avstrijski zakonodaji ni splošnih zahtev, ki bi določale obvezne poravnave ali od strank zahtevale, da pred začetkom arbitraže ali sodnega postopka razmislijo o alternativnem reševanju sporov. Vendar pa ni redko, da sodniki - na začetku sojenja - neformalno spodbujajo stranke, naj najprej preučijo možnosti poravnave ali se obrnejo na mediatorje.

RAZNO

Zanimive funkcije

36 .Ali obstajajo kakšne posebej zanimive značilnosti sistema za reševanje sporov, ki niso bile obravnavane v nobenem od prejšnjih vprašanj?

Ne uporablja se.

POSODOBITVE IN TRENDI

Nedavni razvoj dogodkov

37. Ali obstajajo predlogi za reformo reševanja sporov? Kdaj bodo reforme začele veljati?

1. januarja 2019 so začele veljati spremembe zakona o izvršbi. Te spremembe zdaj omogočajo dostop do podatkov o tekočih izvršilnih postopkih. Odvetniki in notarji lahko dostopajo do podatkov o izvršilnem sodišču, številki zadeve in znesku dolga, ki je predmet izvršilnega postopka. Podatkovna zbirka je na voljo na spletu, njen namen pa je pomagati morebitnim tožnikom pri ocenjevanju kreditne sposobnosti njihovih potencialnih nasprotnih strank pred začetkom sodnega ali arbitražnega postopka.

Nedavno je bila sprejeta tudi odločitev avstrijskega vrhovnega sodišča, ki potrjuje, da se res judicata učinek tuje sodne odločbe uporablja na vseh stopnjah postopkov, ki se vodijo v Avstriji. To je še posebej pomembno, saj je v odločbi pojasnjeno, da učinek res judicata velja tudi za tekoče pritožbene postopke. Avstrijsko vrhovno sodišče je poudarilo, da to velja za obe vprašanji v zvezi z res judicata - in sicer za izključnost (ne bis in idem) in zavezujočega učinka tujih sodnih odločb. Poleg tega je avstrijsko vrhovno sodišče pojasnilo, da se prepoved novacije v pritožbenem postopku nanaša le na nova dejstva in nove dokaze, zato pritožbenemu sodišču ne preprečuje, da bi upoštevalo res judicata učinek nove tuje odločbe.

Koronavirus

38. Katero zakonodajo, programe pomoči in druge pobude, značilne za vaše področje dela, je vaša država uvedla za spopadanje s pandemijo? Ali so bili zaradi reševanja teh vprašanj spremenjeni kateri od obstoječih vladnih programov, zakonov ali predpisov? Katere najboljše prakse so priporočljive za stranke?

Arbitraža

Vlaganje in predložitev

Da bi zagotovili kontinuiteto arbitražnih postopkov v času pandemije, je upravni urad Dunajskega mednarodnega arbitražnega centra (VIAC) od začetka leta 2020 deloval na daljavo, njegove službe za vodenje zadev pa so ostale popolnoma operativne zaradi uvedbe elektronskega sistema za vodenje zadev v letu 2019. Čeprav se spodbuja elektronska predložitev vsega pisnega gradiva in podporne dokumentacije (v skladu z drugim odstavkom 12. člena Dunajskih pravil za arbitražo in mediacijo 2018 (Dunajska pravila)), so bile stranke izrecno pozvane, da za tožene stranke pošljejo tiskane izvode začetnih dokumentov (v skladu s prvim odstavkom 12. člena Dunajskih pravil). Še vedno velja privzeto pravilo, da se morajo stranke zanašati na obvestilo v tiskani obliki, razen če se njegovo posredovanje izkaže za nepraktično ali ga ni mogoče zagotoviti v razumnem roku.

Obravnave na daljavo in osebne obravnave

Kot odziv na odloke na državni ravni je VIAC junija 2020 objavil Praktični kontrolni seznam za obravnavo na daljavo, ki arbitrom in strankam ponuja obsežne smernice za določanje razumnosti in primernosti takšnih postopkov. Protokol zagotavlja celovit pregled možnih ukrepov, ki jih je treba uporabiti v zvezi z:

  • ugotavljanje izvedljivosti zaslišanj na daljavo: dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so na primer časovni pasovi, dostop do tehnologije, lokacija in število udeleženih strank, trajanje in narava zaslišanja;
  • izbira ustreznega platforme za obravnavo na daljavo in sprejetje ustreznih pripravljalnih ukrepov pred obravnavo: čeprav protokol daje sodišču precejšnjo diskrecijsko pravico pri vodenju arbitraže, mora to storiti na učinkovit in stroškovno ugoden način (v skladu s členom 28 Dunajskih pravil) ter pri tem upoštevati temeljna načela, kot je pravica strank do zaslišanja. Priporoča tudi organizacijo konference pred zaslišanjem ter opisuje upravne in tehnične dejavnike, ki jih je treba vnaprej preučiti (npr. etiketa zaslišanja, varnost podatkov, snemanje, stroški in ureditev prostora), ter
  • vzpostavitev in zagotavljanje skladnosti s protokolom o obravnavi na daljavo: za razliko od Dunajskih pravil, ki ne govorijo o "možnosti izvedbe obravnav na daljavo" in zahtevajo "ustno obravnavo" le na izrecno zahtevo stranke, protokol potrjuje, da so te določbe izpolnjene, če navedene obravnave strankam omogočajo ustno predstavitev zadeve (stran 2 Praktičnega kontrolnega seznama za obravnave na daljavo).

Ker protokol ni niti izčrpen niti zavezujoč, je splošno uporaben in se lahko uporablja za arbitražne postopke, ki jih vodi katera koli arbitražna institucija. Ne glede na te spremembe je od 30. maja 2020 ponovno dovoljeno, da fizične obravnave potekajo v prostorih VIAC pod posebnimi pogoji in z omejeno razpoložljivostjo.

Sodni postopki

Sodni postopki

Avstrijski parlament je od začetka krize zaradi kovida-19 in kot odziv na poznejše izvajanje strogih ukrepov za zaprtje, ki so začeli veljati 16. marca 2020, uvedel več zakonodajnih svežnjev za obravnavo njegovega vpliva na pravosodni sistem. Sprejetje COVID-19-JuBG je povzročilo prekinitev večine postopkovnih rokov in odpoved ali preložitev praktično vseh ustnih obravnav. V skladu z novo objavljenimi pravili je bila dostopnost sodnih stavb bistveno omejena, izvršilni ukrepi pa so bili omejeni na tiste, ki so nujni in potrebni za urejeno delovanje pravosodja. Po zamenjavi teh vladnih odredb z manj omejevalnimi ukrepi po 30. aprilu 2020 so se ustne obravnave nadaljevale maja 2020, medtem ko sta se povpraševanje po videokonferenčni tehniki in njena uporaba od takrat nenehno povečevala.

Videokonference

Uporaba videokonferenc v avstrijskih postopkih sicer ni bila nova, vendar je bila doslej omejena na primere, ki so izpolnjevali posebne pogoje (člen 277 avstrijskega zakonika o civilnem postopku; vključno z nezmožnostjo strank, da bi potovale). V prizadevanjih za lažje nadaljevanje in delovanje civilnih postopkov na daljavo je omenjeni pravilnik razširil predhodna prizadevanja za digitalizacijo in omogočil, da se celotne obravnave izvajajo prek videokonferenčne tehnologije (velja do konca leta 2020), pod pogojem, da

  • je mogoče zagotoviti dostop do ustrezne komunikacijske tehnologije (oddelek 3 Abs 1 Z 1 1. COVID-19-JuBG; upoštevajte, da se lahko postopki izvršbe in insolventnosti še vedno vodijo prek videokonference brez soglasja strank, razen kadar ni potrebnih tehničnih sredstev za sodelovanje);
  • stranke vzajemno soglašajo z uporabo navedene tehnologije, kar se šteje za dano, če temu ne ugovarjajo v razumnem roku, ki ga določi sodišče (oddelek 3 Abs 1 Z 1 1. COVID-19-JuBG); in
  • stranke lahko potrdijo, da obstaja povečano tveganje za zdravje njih samih ali posameznikov, s katerimi so v nujnih zasebnih in poklicnih stikih (oddelek 3 Abs 2 COVID-19-JuBG).

Video obravnave se sklicujejo v sodni dvorani in so še naprej odprte za javnost ob upoštevanju varnostnih ukrepov (pravila o medosebni razdalji, zaščitne maske in ščiti v sodnih stavbah, omejena uporaba dvigal, merjenje temperature). Spletno sodelovanje oseb, ki niso stranke, na teh obravnavah ni predvideno. Določitev primernosti uporabe videokonferenčne tehnologije je trenutno izključno v pristojnosti sodišča (dodeljeni sodnik mora preučiti, kateri ukrepi so morda potrebni glede na tveganje za zdravje in v kolikšni meri je mogoče zagotoviti njihovo izvajanje). S prelomno odločbo (dok. 18 ONc 3/20s) avstrijskega vrhovnega sodišča, izdano 23. julija 2020, so bili obravnavani pomisleki v zvezi z dopustnostjo videokonferenčnih obravnav na daljavo v okviru izpodbojnih postopkov. Poleg tega, da je ponudila praktične smernice za zagotovitev spoštovanja načel poštenega sojenja, je z ugotovitvijo, da takšna zaslišanja ne povzročajo kršitev temeljnih pravic strank (pravica do zaslišanja in enake obravnave) niti niso razlog za izpodbijanje razsodišč ali razveljavitev arbitražnih odločb, vzpostavila precedens.

Pandemija covid-19 je nedvomno spremenila obstoječe prakse arbitraže in sodnih postopkov in jih bo še naprej spreminjala. Stranke naj zato pripravijo načrt za nepredvidljive razmere in ocenijo nove izvedljive možnosti za hitro in učinkovito reševanje čezmejnih sporov. Vredno je razmisliti o naslednjih metodah:

  • preložitev osebnega zaslišanja;
  • ki omogoča rešitev spora "na papirju";
  • da se celoten zahtevek ali del zahtevka reši z arbitražo;
  • izvajanje obravnav na daljavo in ocenjevanje koristi, povezanih z uporabo videokonferenčne tehnologije, ter
  • pregledovanje obstoječih poslovnih sporazumov za:
    • ugotavljanje, ali je mogoče izpolniti pogodbene obveznosti in zmanjšati škodo;
    • preučiti uporabo drugih pravnih sredstev iz pogodbe (garancija, napake, določbe o prenosu tveganja itd.);
    • oceniti, ali prekinitve poslovanja in izgube, ki so posledica vladnih omejitev covid-19, pomenijo pravico do odškodnine na podlagi višje sile ali izrednih odpovednih klavzul, in
    • ugotavljanje veljavnosti mednarodnih naložbenih pogodb.