logoIlo

Avstrija, zasebnost v EU in tekoča zadeva Schrems proti Facebooku

Uvod

Dunajsko deželno sodišče za civilne zadeve je 13. februarja 2020 zaključilo ustno obravnavo v primeru varstva podatkov, ki ga je proti Facebooku vložila evropska skupina za varstvo zasebnosti None of Your Business, katere soustanovitelj je avstrijski aktivist Max Schrems. Na obravnavi se je evropska direktorica za zasebnost družbe Facebook Cecilia Alvarez soočila z vprašanji, ki so se nanašala na vprašanja nadzora podatkov v zvezi s platformo družbenih medijev - zlasti na vprašanja, ki se nanašajo na:

  • sposobnost Facebooka, da od svojih uporabnikov pridobi soglasje;
  • izpolnjevanje zahtev po podatkih tistih, ki so aktivni na spletnem mestu, in
  • ključno vprašanje, kaj pomeni izraz "izbris podatkov".

Na vprašanje, kateri podatki se shranjujejo, je Alvarez priznal, da ne ve, katere informacije se shranjujejo, niti kakšna je metodologija, ki jo Facebook pri tem uporablja. Vendar je bilo med zaslišanjem ugotovljeno, da se izbrisana gesla hranijo še najmanj osem let in da ima platforma dostop do podatkov o uporabnikih od partnerjev, tudi če ti ne dajo soglasja. Čeprav naj bi bila sodba izdana v doglednem času, bo na višjem deželnem sodišču na Dunaju najverjetneje vložena pritožba, na podlagi katere bi se lahko zahtevek predložil avstrijskemu vrhovnemu sodišču ali Sodišču Evropskih skupnosti.

Pred tem so se v Avstriji, na Irskem in v Luksemburgu zvrstile dolge obravnave. Ta članek se osredotoča na postopke, ki so potekali v Avstriji.

Avstrijski postopki

Čeprav je bilo veliko vprašanj v zvezi s tem primerom obravnavanih na ravni EU, ne gre zanemariti vloge avstrijskih sodišč. Sodišče EU je 24. januarja 2015 odločilo, da lahko Schrems vloži zahtevek v skladu s potrošniškim pravom kot posameznik, ne pa tudi v imenu evropskih podpisnikov v okviru skupinske tožbe. Vendar je bistvena ugotovitev, ali je mogoče pravico uporabnika na podlagi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR) uveljavljati pred državnimi sodišči, postala odločilno vprašanje, ki ga je obravnavalo avstrijsko vrhovno sodišče. Sodišče je s svojo odločitvijo z dne 11. junija 2019 preprečilo poskus družbe Facebook, da bi se izognila tožbi o temeljnem varstvu podatkov, in se s tem distanciralo od predhodne odločitve višjega deželnega sodišča na Dunaju. Vrhovno sodišče je nadalje okrepilo, da se nacionalno pravo ne uporablja, če je v nasprotju z uredbo GDPR.

V prihodnjih tednih bo Avstrija znova v središču pozornosti pravnih strokovnjakov, znanstvenikov in zakonodajalcev doma in v tujini. Sodišče EU je že leta 2019 izdalo odločbo - v nepovezani zadevi o predhodni zahtevi vrhovnega sodišča v zvezi z razlago Direktive EU 2000/31/ES -, s katero je prisililo Facebook, da izpolni nalog nacionalnega sodišča za odstranitev obrekovalnih objav po vsem svetu. Sodba je bila sprejeta po tem, ko je Eva Glawischnig-Piesczek, političarka avstrijske stranke Zelenih, vložila tožbo proti Facebooku na vrhovnem sodišču, ki je omrežju naložilo, da odstrani objavo zaradi nezakonite vsebine, ki so jo ustvarili uporabniki. Ta odločitev ni služila le kot merilo za pristojnost evropske zakonodaje pri urejanju spletnih transakcij, temveč je državam članicam zagotovila tudi večja pooblastila za uveljavljanje nacionalnih pravil o zadevah sovražnega govora in zasebnosti.

Komentar:

Glede na ta razvoj in naraščajoče število pogosto konkurenčnih pravil in predpisov je pričakovana odločitev dunajskega deželnega sodišča za civilne zadeve napoved nadaljnjih sporov o vlogi Evrope pri določanju novih standardov za urejanje internetnih dejavnosti.