Priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb - primerjalni vodnik Avstrija 2021

Pravni in sodni okvir

Katere zakonske in podzakonske določbe urejajo priznavanje in izvrševanje

Poleg dvostranskih in večstranskih instrumentov, obravnavanih v nadaljevanju, priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb urejajo avstrijski zakon o izvršbi, avstrijski zakonik o civilnem postopku in avstrijski zakon o sodni pristojnosti. V primeru neskladja med zakonskimi določbami in veljavnimi pogodbenimi določbami prevladajo slednje. Čeprav avstrijska sodna praksa ni zavezujoča, se skrbno upošteva.

Poleg dvostranskih in večstranskih instrumentov, obravnavanih v vprašanju 1.2, priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb urejajo Zakon o izvršbi, Zakonik o civilnem postopku in Zakon o pristojnosti. V primeru neskladja med zakonskimi določbami in veljavnimi določbami pogodb prevladajo slednje. Čeprav avstrijska sodna praksa ni zavezujoča, se skrbno upošteva.

Kateri dvostranski in večstranski instrumenti o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb veljajo v vaši jurisdikciji?

Avstrija je podpisnica številnih dvostranskih in večstranskih instrumentov. Najpomembnejša v tem pogledu je Uredba EU št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) ("Uredba Bruselj Ia"). Uredba Bruselj Ia določa enotna pravila za olajšanje prostega pretoka sodnih odločb v Evropski uniji in se uporablja za sodne postopke, ki se začnejo 10. januarja 2015 ali pozneje. Uredba Bruselj Ia nadomešča Uredbo EU št. 1215/2012 z dne 22. decembra 2000 (uredba Bruselj I; skupaj z uredbo Bruselj Ia "bruseljska ureditev"), ki se še naprej uporablja za vse sodne postopke, uvedene pred 10. januarjem 2015.

Drugi instrumenti v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU, so navedeni v spodnji preglednici.

Instrument		Namen		Pristojnost
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 (Bruselj IIa)		Pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo		EU
Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004		Evropski nalog za izvršbo za nesporne zahtevke		EU
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006		Evropski postopek za plačilni nalog		EU
Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007		Evropski postopek v sporih majhne vrednosti		EU
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008		Pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb ter sodelovanje v preživninskih zadevah		EU
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014		Vzpostavljen postopek za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov za lažjo čezmejno izterjavo dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah		EU
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015		Postopki v primeru insolventnosti		EU
Uredba (EU) 2016/1104 Sveta z dne 24. junija 2016		Okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter tamkajšnjega spoznavanja in izvrševanja odločb v zadevah premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti		EU
Luganska konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 30. oktobra 2007		olajšuje vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, ki jih izdajo nacionalna sodišča držav članic EU in drugih držav pogodbenic		EU ter Islandija, Norveška in Švica
Pogodba o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 23. junija 1977		Pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb		Dvostransko (Avstrija in Tunizija)
Konvencija o priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb, poravnav in javnih listin z dne 5. julija 1973		Pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb		Dvostranska (Avstrija in Lihtenštajn)
Konvencija o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 6. junija 1966		Pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb		Dvostranska (Avstrija in Izrael)
Newyorška konvencija o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb z dne 10. junija 1958		Priznavanje in izvrševanje tujih arbitražnih odločb		Večstranska (vse podpisnice konvencije)

Katera sodišča so pristojna za obravnavo zahtevkov za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb?

V skladu z zakonom o izvršbi je za razglasitev izvršljivosti običajno pristojno okrožno sodišče v kraju stalnega prebivališča nasprotne stranke. Ko je izjava o izvršljivosti pridobljena in začne veljati, se lahko tuja sodna odločba izvrši. Sodišče za razglasitev izvršljivosti in sodišče za predlog za izvršbo sta lahko različna. Ustrezno sodišče za predlog za izvršbo denarne terjatve na premičnine je:

• okrožno sodišče v kraju splošne pristojnosti dolžnika;
• okrožno sodišče, na območju katerega je premičnina, če dolžnik nima splošne pristojnosti, ali
• če ima dolžnik splošno pristojnost pri več domačih okrožnih sodiščih, upnikova izbira enega od teh okrožnih sodišč.

Lokacija denarnih terjatev je določena s splošnim krajem sodne pristojnosti dolžnika, ki je tretja oseba.

Pristojno sodišče za predlog za izvršbo denarne terjatve na nepremičnini je:

• okrožno sodišče, ki vodi javni register, ali
• če se izvršba izvaja na nadrejeno listino, okrožno sodišče, kjer je nadrejena listina.

Zahteve za izvršljivost

Katere vrste sodnih odločb se lahko priznajo in izvršijo v vaši jurisdikciji? Ali so nekatere vrste sodnih odločb posebej izključene iz izvršitve?

Osnovne zahteve za izvršljivost so naslednje:

• Odločba je izvršljiva v državi, v kateri je bila izdana, in
• mednarodna pogodba ali nacionalni predpis izrecno določa vzajemnost med Avstrijo in državo izdaje pri priznavanju in izvrševanju sodnih odločb.

Poleg tega veljajo naslednje zahteve:

• Država izvora mora imeti mednarodno pristojnost v skladu z (hipotetično veljavnim) avstrijskim pravom;
• pisanje o začetku postopka je moralo biti pravilno vročeno toženi stranki in
• sodna odločba mora biti primerna za izvršitev v državi izvora.

Drugih razlogov za zavrnitev razglasitve izvršljivosti v skladu s členom 408 zakona o izvršbi ali drugimi mednarodnimi pravnimi akti, ki ga nadomeščajo, ni.
Na splošno so v Avstriji izvršljive vse sodne odločbe, ki jih je izdalo tuje sodišče. Bistveno je, da tuja sodna odločba predstavlja izvršilni naslov v državi izvora in je v tej državi izvršljiva. Člen 403 zakona o izvršbi določa, da se tuji pravni akti in/ali listine izvršijo v Avstriji, potem ko so razglašeni za izvršljive. Izraz "pravni akti in/ali listine" je treba razlagati tako, da pomeni vsako sodno odločbo, ki jo izda sodišče, če je izvršilni naslov izvršljiv v državi izdaje odločbe.

Tuje sodne odločbe, ki vsebujejo ukrep ali odredbo, ki ni predvidena v avstrijskem pravnem sistemu, se na zahtevo ali po uradni dolžnosti prilagodijo ukrepu ali odredbi, predvideni v avstrijskem pravnem sistemu, ki ima primerljive učinke ter zasleduje podobne cilje in interese. Prilagoditev ne sme povzročiti učinkov, ki presegajo učinke, predvidene v pravu države izvora.
Pri presoji, ali so pravna sredstva izvršljiva v Avstriji, je treba upoštevati avstrijski javni red, saj bodo izvršljiva samo tista pravna sredstva, ki ne kršijo temeljnih načel avstrijskega prava.

Ali mora biti tuja sodna odločba pravnomočna, da jo je mogoče izvršiti?

Na splošno ni nujno, da je tuja sodna odločba pravnomočna in pravno zavezujoča v skladu z zakonodajo države, v kateri je bila izdana. Če je sodna odločba izvršljiva v državi izvora, se lahko razglasi za izvršljivo v Avstriji.

Avstrijsko sodišče lahko odredi dovoljenje za izvršbo in izvršilni naslov ne glede na to, ali je zadevni izvršilni naslov predmet pritožbenega postopka v državi izvora.

Ali je tuja sodna odločba izvršljiva, če je zoper njo v tuji jurisdikciji vložena pritožba?

V skladu s 406. členom zakona o izvršbi se lahko tuji izvršilni naslov izvrši, tudi če je še vedno predmet pritožbe, vendar je izvršljiv v državi izdaje odločbe. Njegova pravnomočnost se ne zahteva.

Če je zoper odločbo o razglasitvi izvršljivosti vložena pritožba, lahko pritožbeno sodišče prekine postopek, dokler tuja odločba ne postane pravnomočna.

Kakšen je zastaralni rok za vložitev zahtevka za priznanje in izvršitev?

Zastaralni roki se razlikujejo glede na zadevni zahtevek in pravo, ki se uporablja za zahtevek. Po avstrijskem pravu se lahko sodna odločba izvrši v 30 dneh od njene pravnomočnosti. Zastaralni rok začne teči na dan, ko sodna odločba postane pravnomočna.

V primeru pravnomočne sodne odločbe tujega sodišča avstrijsko pravo razlikuje med dvema možnostma:

• Če je tuja sodna odločba izvršljiva v Avstriji, je treba zastaranje presojati po pravu, ki se uporablja za terjatev, priznano s sodno odločbo. V tem primeru lahko avstrijska sodišča zavrnejo razglasitev izvršljivosti, če je po veljavnem tujem pravu pravica do izvršitve sodne odločbe že zastarala.
• Če tuja sodna odločba ni izvršljiva v Avstriji, takšna pravnomočna sodna odločba zgolj pretrga zastaranje po pravu, ki se uporablja za terjatev, priznano s sodno odločbo, in povzroči, da zastaralni rok začne teči znova.

Postopek priznavanja in izvrševanja

Ali je priznanje tuje sodne odločbe ločen postopek od izvršitve in ali ima ločene pravne učinke?

Izvršitev tujih sodnih odločb v Avstriji je odvisna od vložitve zahteve za razglasitev izvršljivosti in njene izdaje. Ko je razglasitev učinkovita, se sodna odločba lahko izvrši. Vendar se lahko zahtevek za razglasitev izvršljivosti in predlog za izvršitev vložita hkrati.

Po drugi strani se v skladu z bruseljsko ureditvijo sodna odločba, izdana v državi članici EU, prizna v drugih državah članicah brez ločenega postopka priznavanja. Poleg tega bo sodna odločba, izdana v državi članici EU in izvršljiva v tej državi članici, izvršljiva tudi v vseh drugih državah članicah brez razglasitve izvršljivosti. Sodni upnik mora le zagotoviti:

• kopijo sodne odločbe in
• potrdilo, v katerem je navedeno, da je sodna odločba izvršljiva.

Kakšen je formalni postopek za priznanje in izvršitev?

Izvršitev tujih sodnih odločb v Avstriji je odvisna od vložitve zahteve za razglasitev izvršljivosti in njene izdaje. Ko razglasitev postane veljavna, se sodna odločba lahko izvrši. Zahtevek za razglasitev izvršljivosti in predlog za izvršitev pa se lahko vložita hkrati.

Po drugi strani se v skladu z bruseljsko ureditvijo sodna odločba, izdana v državi članici EU, prizna v drugih državah članicah brez ločenega postopka priznavanja. Poleg tega bo sodna odločba, izdana v državi članici EU in izvršljiva v tej državi članici, izvršljiva tudi v vseh drugih državah članicah brez razglasitve izvršljivosti. Sodni upnik mora le zagotoviti:

• kopijo sodne odločbe in
• potrdilo, v katerem je navedeno, da je sodna odločba izvršljiva.

Kateri dokumenti so potrebni v podporo zahtevku za priznanje in izvršitev?

Stranka mora predložiti izvirnik tuje sodne odločbe ali kopijo, ki jo je izdal isti organ, ki je izdal tujo sodno odločbo. Po potrebi mora biti izvirniku ali kopiji priložen popoln overjen prevod sodne odločbe.

Uredba Bruselj Ia omogoča sodišču ali izvršilnemu organu, da po potrebi zahteva prevod ali transliteracijo potrdila na standardnem obrazcu, ki ga je izdalo sodišče izvora, ali celotne sodne odločbe, če brez takšnega prevoda ne more nadaljevati postopka.

Katere pristojbine je treba plačati za priznanje in izvršitev?

Za zahtevo za razglasitev izvršljivosti ni treba plačati nobenih pristojbin. Vendar pa se za predlog za izvršbo zaračunajo sodne takse, odvisno od zneska, v zvezi s katerim se zahteva izvršba. Te sodne takse je treba plačati v skladu z zakonom o sodnih taksah, ki se uporablja tudi za izvrševanje domačih sodnih odločb.

Ali mora vložnik zagotoviti varščino za stroške?

Ne, vlagatelju zahtevka za priznanje in izvršitev na splošno ni treba zagotoviti varščine za stroške. Vendar lahko sodišče v primeru predloga za prekinitev postopka, če bi prekinitev izvršilnega postopka lahko ogrozila izpolnitev terjatve izvršilnega upnika, od predlagatelja odredi ustrezno varščino.

Koliko časa običajno traja pridobitev razglasitve izvršljivosti?

Za izdajo odločbe o priznanju in izvršbi na prvi stopnji je potreben približno en do dva meseca. To obdobje se lahko podaljša za največ šest mesecev, če je zoper odločbo vložena pritožba.

Ali lahko vlagatelj zahteva sodno prepoved, medtem ko postopek še poteka?

Stranke v postopku se lahko zoper odločbo o razglasitvi izvršljivosti pritožijo v štirih tednih. Vendar to pravno sredstvo ni razlog za prekinitev izvršilnega postopka. Če se je nasprotna stranka pritožila zoper sklep o izvršbi, lahko v skladu z zakonom o izvršbi zaprosi za prekinitev postopka.

Če je izvršilni naslov po pravnomočnosti razglasitve izvršljivosti v državi izvora spremenjen ali začasno ustavljen, lahko nasprotna stranka vloži predlog za začasno ustavitev ali spremembo razglasitve izvršljivosti.

Če je izvršba odobrena že pred izdajo pravnomočne razglasitve izvršljivosti, je treba začeti izvršilni postopek; vendar se morebitna dejanja realizacije ne začnejo, dokler razglasitev izvršljivosti ne postane pravnomočna.

Pravna sredstva

Na podlagi katerih razlogov lahko tožena stranka izpodbija priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe?

Dolžnik se lahko sklicuje na vse splošne zahteve za izdajo razglasitve izvršljivosti, ki niso izpolnjene.

Za zavrnitev razglasitve izvršljivosti obstaja več dodatnih razlogov, kot sledi:

• toženec zaradi nepravilnosti v postopku ni mogel sodelovati v postopku, ki je potekal pred tujim sodiščem ali organom;
• z razglasitvijo izvršljivosti naj bi se izsililo dejanje, ki je po pravu matične države v celoti nezakonito ali neizvršljivo; ali
• sodna odločba krši avstrijski javni red.

Tuje sodne odločbe ni mogoče vsebinsko pregledati.

Kar zadeva denarne interese, so zgoraj navedeni razlogi za zavrnitev večinoma nadomeščeni s pravom EU ali medvladnimi sporazumi. Če je sodno odločbo izdala druga država članica EU, se v skladu z bruseljsko ureditvijo priznanje in izvršitev zavrneta, če

• bi bilo to v nasprotju z avstrijskim javnim redom;
• tožencu pisanje o začetku postopka ni bilo vročeno po ustreznem postopku vročitve;
• je priznanje ali izvršitev nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi, ki se nanaša na iste stranke in isti zahtevek, ali
• je priznanje ali izvršitev nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v Avstriji, ki se nanaša na iste stranke.

Kakšen je zastaralni rok za vložitev ugovora?

Zastaralnega roka ni. Vendar pa zahtevki, ki izhajajo iz sodne odločbe, zastarajo 30 let po datumu, ko je sodna odločba postala pravnomočna. Periodični zahtevki zastarajo po treh letih.

Ali lahko tožena stranka zahteva izdajo sodne odredbe za preprečitev izvršitve, medtem ko poteka postopek izpodbijanja?

Stranke v izvršilnem postopku lahko zahtevajo prekinitev izvršilnega postopka. Zakon o izvršbi dovoljuje nekatere razloge za takšno prekinitev postopka, vključno z naslednjimi:

• predlog za razveljavitev sodne odločbe ali
• predlog za odlog ali spremembo razglasitve izvršljivosti.

Če bi prekinitev izvršilnega postopka lahko ogrozila izpolnitev terjatve izvršilnega upnika, lahko sodišče od predlagatelja zahteva ustrezno varščino.

Analiza in odločitev sodišča

Ali bo sodišče preverilo vročanje v začetnem postopku?

Da. V skladu z avstrijskim zakonskim pravom in uredbo Bruselj Ia se lahko razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe zavrne, če tožencu pisanje o začetku postopka ni bilo vročeno pravočasno, da bi se lahko ustrezno branil. Ta ugovor se lahko odpravi, če je tožena stranka sodelovala v poznejših postopkih. Prav tako se lahko v skladu z avstrijsko sodno prakso, če je bilo pisanje avstrijskemu naslovniku vročeno v tujem jeziku, zavrne, če ni bil predložen nemški prevod. Če pa je toženec pisanje razumel, se ta ugovor ne bo upošteval.

Ali bo sodišče preverilo pristojnost tujega sodišča v začetnem postopku?

Avstrijsko sodišče bo ugotovilo, ali je bilo tuje sodišče v skladu z avstrijskimi pravili o pristojnosti mednarodno pristojno za pravno zadevo. Ugovor zaradi nepristojnosti se lahko uveljavlja, če je zamudno sodbo izdalo sodišče, ki ni bilo pristojno za zadevo in ki se mu tožena stranka ni nikoli podredila.

Vendar v skladu z bruseljsko ureditvijo sodišče, ki izvršuje sodbo, ne bo preverjalo pristojnosti sodišča izvora. Poleg tega uredba Bruselj Ia določa, da se pri pravilih v zvezi s pristojnostjo ne sme uporabiti preskus javnega reda.

Ali bo sodišče pregledalo tujo sodno odločbo glede skladnosti z veljavnim pravom in javnim redom?

Na splošno bodo avstrijska sodišča tuje sodne odločbe pregledala glede skladnosti z avstrijskim javnim redom. Vendar se lahko razglasitev izvršljivosti zavrne le zaradi kršitve temeljnih načel avstrijskega prava, kot sta ustava ali kazensko pravo.

Ali bo sodišče preučilo utemeljenost tuje sodne odločbe?

Tuje sodne odločbe nikakor ni mogoče vsebinsko pregledati.

Kako bo sodišče ravnalo, če je tuja sodna odločba v nasprotju s predhodno sodno odločbo v zvezi z istim sporom med istimi strankami?

Avstrijska sodišča lahko zavrnejo razglasitev izvršljivosti, če je tuja sodna odločba v nasprotju z drugimi pravnomočnimi sodnimi odločbami, ki zadevajo iste stranke. V skladu z bruseljsko ureditvijo lahko sodišče zavrne priznanje in izvršitev, če:

• je sodna odločba nezdružljiva s sodno odločbo med istimi strankami v zaprošeni državi članici ali
• je sodna odločba nezdružljiva s predhodno sodno odločbo med istima strankama v drugi državi članici ali tretji državi, ki se nanaša na isti zahtevek, če predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v zaprošeni državi članici.

Ali obstajajo drugi razlogi, na podlagi katerih lahko sodišče zavrne priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe?

Poleg splošnih zahtev za izvršljivost in zgoraj navedenega postopka pregleda se lahko razglasitev izvršljivosti zavrne, če

• je bila kršena pravica do izjave;
• je sodna odločba po avstrijskem pravu nedopustna;
• sodna odločba krši avstrijski javni red ali
• je sodna odločba nezdružljiva s prejšnjimi sodnimi odločbami med istimi strankami v isti zadevi.

Ali sta mogoča delno priznanje in izvršitev?

Da - na primer, če bi nekateri deli sodne odločbe kršili avstrijski javni red, drugi deli pa izpolnjujejo zahteve za izvršljivost. Vendar je ločitev mogoča le, če je dopustni del jasen in ločen od nedopustnega dela.

Kako bo sodišče obravnavalo vprašanja stroškov (npr. obresti, sodni stroški, valutna vprašanja)?

Pri odločanju o izvršljivosti bodo sodišča upoštevala odvetniške stroške, sodne stroške in zahtevke za obresti. Poleg tega se odškodninska nagrada ne bo pretvorila v lokalno valuto. Vendar pa je treba pri opravljanju dejanj realizacije razsodbo pretvoriti v lokalno valuto.

Obrestne mere, ki kršijo avstrijski javni red, se bodo štele za neizvršljive.

Pritožbe

Ali se je mogoče zoper odločbe v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb pritožiti?

Zoper odločbo o razglasitvi izvršljivosti se je mogoče pritožiti v štirih tednih od izdaje. Ta rok se lahko podaljša na osem tednov, če običajno prebivališče stranke ni v Avstriji in pritožba pomeni prvo priložnost stranke, da sodeluje v postopku. Če stranka vloži pritožbo, ima nasprotna stranka na voljo štiri tedne od vročitve pritožbe, da vloži odgovor.

Dolžnik mora vse razloge za zavrnitev predloga za priznanje ali razglasitev izvršljivosti uveljavljati hkrati v pritožbi in jih ne more uveljavljati v poznejši fazi postopka

Za drugo pritožbo na avstrijsko vrhovno sodišče zoper odločbo pritožbenega sodišča se zahteva, da se vprašanje, o katerem mora odločiti vrhovno sodišče, nanaša na vprašanje materialnega ali procesnega prava, katerega določitev se šteje za bistveno za pravno varnost in gotovost ali za nadaljnji razvoj prava. Poleg tega je dopustnost druge pritožbe odvisna od spornega zneska, ki mora presegati 5 000 EUR.

Ali lahko tožeča stranka zahteva sodno prepoved, medtem ko je pritožba v obravnavi?

Podrobneje glej odgovor na vprašanje "Ali lahko vložnik zahteva sodno prepoved, medtem ko je postopek v teku?" zgoraj.

Izvrševanje tuje sodne odločbe

Kako se lahko tuja sodna odločba izvrši, ko je bila izdana odločba o razglasitvi izvršljivosti?

Ko je tuja sodna odločba razglašena za izvršljivo, se izvršitev opravi po enakih pravilih kot pri domači sodni odločbi. Izvrševanje sodnih odločb ureja zakon o izvršbi. Avstrijski zakon o izvršbi določa različne vrste izvršbe. Razlikuje se med izvršilnim naslovom, ki je usmerjen na denarno terjatev ali na terjatev za posebno izpolnitev, in tem, na katero premoženje se opravi izvršba. Na splošno so običajni načini izvršbe naslednji:

• zaseg premoženja;
• zaseg in prenos terjatev;
• prisilni najem in
• sodni postopek.

V zvezi z nepremičninami so na voljo tri vrste izvršilnih ukrepov:

• prisilna hipoteka;
• prisilna uprava, katere cilj je ustvariti prihodek za poplačilo terjatve, in
• prisilna prodaja nepremičnine.

Pri premičninah avstrijsko pravo razlikuje med:

• zaplembo terjatev;
• zaseg materialnih in premičnih predmetov;
• zaplembo terjatev za izročitev proti tretjim dolžnikom in
• zaseg drugih premoženjskih pravic.

Avstrijsko pravo ne dovoljuje zasega posebnih terjatev, kot so dodatek za nego, pomoč pri plačilu najemnine, družinski dodatek ali štipendije.

Izvršilno sodišče lahko odredi tudi posebno izpolnitev.

Do nedavnega je moral upnik v skladu z "načelom specifičnosti" natančno navesti, katero dolžnikovo premoženje je treba zaseči in unovčiti. Vendar so reforme zakona o izvršbi začele veljati 1. julija 2021 in so uvedle številne spremembe izvršilnih postopkov. Zlasti s ciljem, da bi izvršilni postopek postal učinkovitejši v zvezi s premičnim premoženjem, so bili uvedeni "izvršilni paketi". Upniki lahko zdaj uporabijo dva izvršilna paketa:

• Enostavna izvršba: Če upnik vloži predlog za izvršbo, ne da bi navedel sredstvo izvršbe, ta zdaj samodejno vključuje izvršbo na premičnine, izvršbo na plačo in sestavo seznama premoženja ("paket preproste izvršbe"). To naj bi služilo kot "začetna rešitev" in je namenjeno predvsem upnikom, ki uveljavljajo terjatve do fizičnih oseb.
• Razširjena izvršba: Če upnik zaprosi za razširjeni izvršilni paket, ta v osnovi vključuje vse vrste izvršbe na terjatve in izvršbe na premičnine ter sestavo seznama premoženja. Poleg tega bo imenovan upravitelj, ki bo določil dolžnikovo zarubljivo premoženje. Dolžnik je dolžan sodelovati in mora predložiti vse potrebne dokumente ter omogočiti vpogled v poslovne knjige.

S spremenjenim zakonom o izvršbi je vzpostavljen položaj upravitelja izvršbe, ki v veliki meri prevzame naloge sodnega izvršitelja in delno tudi sodišča. Upravitelj izvršbe je odgovoren predvsem za identifikacijo, izbiro, zaseg in realizacijo predmetov izvršbe.

Izvršba na nepremičnine ni zajeta v izvršilnih paketih.

Ali je mogoče tujo sodno odločbo izvršiti zoper tretje osebe?

Tuja sodna odločba se lahko izvrši samo zoper stranko, ki je v tuji sodni odločbi navedena kot dolžnik. Načeli zastopanja in alter ego za izvršitev sodne odločbe zoper stranko, ki ni navedena v sodni odločbi, se v Avstriji ne uporabljata.

Trendi in napovedi

Kako bi opisali sedanje stanje na področju izvršbe in prevladujoče trende v vaši jurisdikciji? Ali se v naslednjih 12 mesecih pričakuje kakršen koli nov razvoj, vključno s predlaganimi zakonodajnimi reformami?

S 1. januarjem 2019 so začele veljati spremembe zakona o izvršbi. Te spremembe zdaj omogočajo dostop do podatkov o tekočih izvršilnih postopkih. Odvetniki in notarji lahko dostopajo do podatkov o:

• izvršilnem sodišču;
• številki zadeve in
• znesku dolga, ki je predmet izvršilnega postopka.

Podatkovna zbirka je na voljo na spletu, njen namen pa je pomagati morebitnim tožnikom pri ocenjevanju kreditne sposobnosti njihovih potencialnih nasprotnih strank pred začetkom sodnega ali arbitražnega postopka.

Nedavno je bila izdana tudi odločba avstrijskega vrhovnega sodišča z dne 11. junija 2018, ki potrjuje, da se res judicata učinek tuje sodne odločbe uporablja na vseh stopnjah postopkov, ki se vodijo v Avstriji. Ta odločitev je še posebej pomembna, saj pojasnjuje, da učinek res judicata velja tudi za tekoče pritožbene postopke. Avstrijsko vrhovno sodišče je poudarilo, da to velja za obe vprašanji v zvezi z res judicata, in sicer za izključevalnost (ne bis in idem) in zavezujoč učinek (Bindungswirkung) tujih sodnih odločb. Poleg tega je avstrijsko vrhovno sodišče pojasnilo, da se prepoved novosti v pritožbenem postopku nanaša le na nova dejstva in nove dokaze, zato pritožbenemu sodišču ne preprečuje, da bi upoštevalo res judicata učinek nove tuje odločbe.

1. julija 2021 je začel veljati spremenjeni zakon o izvršbi, ki je prinesel pomembne spremembe v izvršilne postopke v Avstriji. V izvršilnih postopkih za izterjavo denarnih terjatev na premičninah je bila pristojnost združena pri okrožnem sodišču splošne pristojnosti dolžnika ali, če dolžnik nima splošne pristojnosti, pri okrožnem sodišču, v okrožju katerega se nahaja premičnina, ki jo je treba zaseči (podrobneje glej odgovor na vprašanje "Katera sodišča so pristojna za obravnavo predlogov za priznanje in izvršitev tujih odločb?" spodaj). Prav tako je prišlo do revizij v zvezi s stičiščem izvršilnega in insolvenčnega prava: če se med ugotavljanjem premoženja v izvršilnem postopku izkaže, da je zavezanec očitno insolventen, izvršilni organ ali upravitelj takoj ustavi izvršbo, izvršilno sodišče pa lahko nato s sklepom ugotovi insolventnost. Najpomembnejša pa je uvedba izvršilnih paketov, ki naj bi bistveno olajšali izvršbo na premičnine za izterjavo denarnih terjatev (podrobneje glej odgovor na vprašanje "Kako se lahko po razglasitvi izvršljivosti izvrši tuja sodna odločba?" zgoraj).

Kar zadeva izvrševanje arbitražnih odločb, bi lahko imela določen vpliv precej nedavna odločitev Sodišča Evropske unije (SEU). Sodišče EU je 6. marca 2018 v zadevi Slovaška republika proti Achmea BV odločilo o združljivosti določbe o reševanju sporov iz člena 8 dvostranske pogodbe o naložbah med Nizozemsko in Slovaško (BIT) s pravom EU. Sodišče EU je ugotovilo, da je treba člena 267 in 344 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razlagati tako, da nasprotujeta členu 8 dvostranskega investicijskega sporazuma med Nizozemsko in Slovaško, ki je omogočal reševanje investicijskih sporov na podlagi tega dvostranskega investicijskega sporazuma znotraj EU z arbitražo. Zdi se, da je Sodišče EU svojo odločitev utemeljilo na stališču, da določba o reševanju sporov iz dvostranskega investicijskega sporazuma lahko od sodišča zahteva razlago ali uporabo prava EU. To ni v skladu s členom 267 PDEU, saj sodišče v nasprotju s sodiščem države članice ne more predložiti vprašanj prava EU Sodišču EU.

V primeru nadaljnjih odločitev, ki bodo sledile odločitvi, izdani v zadevi Achmea, lahko postopkovna pravila vplivajo na upoštevanje odločitev Sodišča EU s strani sodišča. Odločb Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID) nacionalna sodišča ne morejo preverjati, odločb, ki niso iz Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID), pa lahko. V skladu s tem so lahko sodišča, ki nimajo sedeža v jurisdikciji EU, bolj nagnjena k upoštevanju uporabe prava EU - vključno z odločbami Sodišča EU -, če menijo, da so zavezana izdati odločbo, ki je usklajena z javnim redom na sedežu arbitraže. Vendar bi lahko tožniki, tudi če bi se soočili z neugodnim stališčem Evropske unije do arbitražnih odločb o naložbenih pogodbah znotraj EU, poskušali uveljaviti svojo arbitražno odločbo zunaj Evropske unije ali razmislili o prodaji odločb s popustom tretjim osebam, kot so investicijski skladi, da bi se izognili tveganju izvršitve.

Nasveti in pasti

Kateri so vaši najboljši nasveti za nemoteno priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb in katere morebitne ovire bi izpostavili?

Priznanje in izvršitev lahko privedeta do plačila le, če ima dolžnik v lasti premoženje zadostne vrednosti. Javno dostopne informacije v zvezi s tem vprašanjem so redke in niso zlahka dostopne. Vendar ima odvetnik, ki zastopa upnika, po tem, ko tuji izvršilni naslov postane izvršljiv v Avstriji, pravico zahtevati informacije o tem, ali ima dolžnik dovolj premoženja - na primer od kreditnih agencij. Poleg tega in glede na spremembe zakona o izvršbi (podrobneje glej odgovor na vprašanje "Kako bi opisali trenutno okolje izvršbe in prevladujoče trende v vaši jurisdikciji? Ali se v naslednjih 12 mesecih pričakujejo kakšne novosti, vključno s predlaganimi zakonodajnimi reformami?" zgoraj), je priporočljivo poizvedeti, ali zoper dolžnika ali potencialnega toženca poteka kakšen izvršilni postopek.