Povzetek
Čeprav ne gre za nov koncept - londonsko gospodarsko sodišče je nastalo leta 1895 - so se mednarodna gospodarska sodišča (ICC) v zadnjih letih močno razširila. Njihov globalni vzpon odraža premik v reševanju sporov, ki ga poganjajo geopolitične ambicije, gospodarske spodbude in širitev pravnega trga. Države ustanavljajo MKS, da bi pritegnile tuje naložbe, povečale svoj vpliv v svetovni trgovini in ponudile alternativo arbitraži. Tudi elitne odvetniške pisarne imajo vlogo pri spodbujanju ICC, saj želijo razširiti trge mednarodnih sodnih postopkov. Kljub težavam pri uveljavljanju so MKS vse bolj priljubljen trend, ki bi lahko spremenil podobo globalnega reševanja trgovinskih sporov.
Razumevanje MKS: Novi forum za mednarodne spore
V bistvu so MKS specializirana sodišča v okviru nacionalnih pravnih sistemov, namenjena obravnavi zapletenih mednarodnih gospodarskih sporov. Kljub razlikam v njihovi institucionalni zasnovi so skupne značilnosti prilagodljiva postopkovna pravila, podobna tistim v mednarodni arbitraži, večjezični postopki, opiranje na tradicijo običajnega prava in imenovanje tujih sodnikov ali pravnih strokovnjakov[1].
Naraščajoči trend
Od leta 2010 je bilo po vsem svetu ustanovljenih vsaj enajst novih ICC, vključno z Evropo, Severno Ameriko, Azijo in Bližnjim vzhodom. V Evropi po brexitu, kjer je angleške sodne odločbe zdaj težje izvršiti, jurisdikcije razvijajo svoje ICC, da bi konkurirale arbitraži in londonskemu gospodarskemu sodišču.[2] Več evropskih držav, ki si prizadevajo postati naslednja finančna in trgovinska središča, priznava potrebo po učinkovitih gospodarskih sodiščih.[3] Nedavne spremembe švicarskega zakonika o civilnem postopku, ki veljajo od 1. januarja 2025, ponazarjajo ta trend in švicarskim kantonom omogočajo ustanovitev ICC, kjer se lahko spori vodijo v angleščini.[4]
Vzpon MKS odraža širše geopolitične in gospodarske trende, vključno z naraščajočim trgovinskim protekcionizmom, porastom nacionalizma in krepitvijo nacionalne suverenosti, kar vse vpliva tako na mednarodno zasebno kot javno pravo.[5] Čeprav so razlogi za ustanovitev MKS različni in ima vsako svojo edinstveno zgodovino in utemeljitev, so v tem članku poudarjeni skupni dejavniki, ki spodbujajo njihovo ustanovitev.
Geopolitika, mehka moč in gospodarski motivi
Pravna znanost predlaga tri glavne razlage za nastanek MKS: geopolitične premisleke, projekcijo mehke moči in gospodarske spodbude.
Z geopolitičnega vidika lahko MKS služijo državam kot orodje za krepitev njihove moči v svetovnem političnem gospodarstvu.
Mehka moč kaže, da MKS pomagajo jurisdikcijam okrepiti njihov status regionalnih poslovnih središč, izvažati pravne in politične ideje ter pridobiti ugled med mednarodnimi voditelji. Ta teorija je bila uporabljena za ustanovitev MKS v regijah, kot so Perzijski zaliv, Kazahstan, Singapur in Evropa po brexitu.
MKS delujejo tudi kot instrumenti gospodarskega državotvorja, katerih cilj je privabiti neposredne tuje naložbe, spodbujati razvoj pravnega in finančnega sektorja ter razširiti nacionalno davčno osnovo. MKS ustvarjajo povpraševanje po pravnih in podpornih storitvah (npr. pomočniki odvetnikov, taksiji, hoteli, restavracije), kar koristi lokalnim gospodarstvom[6].[7] V tem kontekstu lahko specializirane odvetniške pisarne na nastanek MKS gledajo kot na priložnost, da razširijo svoj globalni doseg in pomagajo ustvariti pravno-institucionalno okolje, ki je ugodno za rast poslovanja na področju gospodarskega prava in reševanja sporov[8].
Mednarodna sodišča v Abu Dabiju, Dubaju, Katarju in Kazahstanu na primer ponujajo zanesljive mehanizme za reševanje sporov, ki privabljajo mednarodne vlagatelje. Nasprotno pa sta Francija in Nemčija ubrali skromnejši pristop in uvedli specializirane gospodarske zbornice za izboljšanje čezmejnega reševanja sporov za lokalna in regionalna podjetja. Kitajska ima bolj geopolitično motivacijo; ustanovitev njenih mednarodnih sodišč je tesno povezana s pobudo Belt and Road, ki služi kot pravno in gospodarsko orodje za zaščito in spodbujanje kitajskih naložb v tujini[8].
Vloga elitnih odvetniških pisarn pri širitvi MKS
Ena od teorij, ki izhaja iz pristopa nove soodvisnosti, se razlikuje od drugih pravnih znanstvenikov s trditvijo, da elitne odvetniške družbe spodbujajo ustanovitev večine MKS, da bi razširile svetovni trg za gospodarske spore. Te odvetniške družbe sodelujejo z domačimi sodišči ali političnimi voditelji pri ustanavljanju MKS in se tako odzivajo na povpraševanje po specializiranih, stroškovno učinkovitih storitvah reševanja sporov.
Mednarodni gospodarski spori pogosto vključujejo več jurisdikcij, kar povzroča prekrivanje pravnih zahtevkov, ki jih domača sodišča težko učinkovito obravnavajo. Arbitraža, čeprav se pogosto uporablja, je lahko draga in nima nekaterih postopkovnih zaščitnih ukrepov kot sodni postopki. Nasprotno pa MKS ponujajo visokokakovostne specializirane storitve po nižjih cenah, zaradi česar so privlačne za stranke v sporu. Odvetniške družbe se zavedajo teh prednosti in dejavno spodbujajo MKS kot institucionalne inovacije, ki spodbujajo nacionalna gospodarstva s privabljanjem neposrednih tujih naložb, kapitala in davčnih prihodkov.
Empirične ugotovitve večinoma podpirajo to teorijo, čeprav z nekaterimi izjemami. Noben dokaz ne kaže na vpletenost odvetniških družb v kitajska MKS, v nekaterih primerih pa so imela sodstva bolj proaktivno vlogo, kot je bilo pričakovano. To poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave o vlogi sodnikov, sodnih uprav in drugih nedržavnih akterjev[9].
Vpliv arbitraže na razvoj MKS
Kljub očitni konkurenci med MKS in arbitražo nekateri trdijo, da je bila slednja glavno gonilo razvoja MKS. Zaradi vse večje formalizacije arbitraže, ki se včasih imenuje "arbitralizacija" reševanja sporov, so nekatere jurisdikcije razvile ICC, ki vključujejo najbolj privlačne značilnosti arbitraže.
Pobude, kot sta nizozemski načrt za gospodarsko sodišče in predlog za ustanovitev senatov za mednarodne gospodarske spore in gospodarskih sodišč v Nemčiji, kažejo na pojav "izginjajočega sojenja" - odliv zadev v arbitražo. Z modernizacijo sodišč in prožnejšimi postopkovnimi pravili si evropska MKS prizadevajo, da bi ponovno pridobila spore, ki so se izgubili v arbitraži[10].
Nasprotno pa se večina azijskih ICC obravnava kot partnerje in ne kot konkurente arbitraže. Singapursko mednarodno gospodarsko sodišče (SICC) poudarja svoje prednosti kot javno sodišče, ki se usmerja na spore, ki bi sicer šli mimo Singapurja, in tako širi svoj trg za reševanje sporov, ne da bi zmanjšalo število zadev arbitraže.[11] Poleg tega oblikovanje novega modela reševanja sporov služi kot tržno orodje za oblikovanje podobe blagovne znamke Singapurja. Uporabnikom ponuja izbiro med dvema sistemoma reševanja sporov in poudarja pomen avtonomije pri storitvah reševanja sporov po singapurskem pravu[12].
Izzivi in obeti
Kljub svojim možnostim se sistemi ICC soočajo s številnimi izzivi pri širši uveljavitvi. Arbitraža ostaja prednostni mehanizem reševanja sporov za večino mednarodnih gospodarskih sporov. Relativno majhen obseg zadev kaže, da se ICC še niso bistveno uveljavili in ostajajo le manjši izziv za arbitražo. Poleg tega lahko pomisleki glede preglednosti, neodvisnosti sodstva in geopolitičnih posledic ICC v nedemokratičnih regijah ovirajo njihov širši vpliv na spodbujanje pravne države[13].
Na izbiro forumov za reševanje sporov močno vplivata ugled nacionalnega pravosodnega sistema in uveljavljene tržne prakse. Pridobivanje pozitivnega ugleda in prepričevanje strank, da spremenijo svoje klavzule o reševanju sporov v korist teh novih sodišč, bo trajalo nekaj časa.[14] Poleg tega je za to, da bi MKS postala uspešna alternativa, potreben mednarodni instrument, ki bi zagotovil, da sodišča v drugih državah spoštujejo klavzule o pristojnosti, ki napotujejo spore na ta MKS, in da so sodbe, ki jih izdajo MKS, izvršljive v drugih jurisdikcijah. Haaška konvencija o sporazumih o izbiri sodišča (HCCCA) naj bi zapolnila to vrzel in zagotovila ti dve bistveni jamstvi. Vendar jo je kljub njenim očitnim potencialnim koristim doslej ratificirala ali sprejela le peščica držav, razen EU[15].
Kljub temu so MKS inovacija na področju globalnega reševanja sporov. Z združevanjem prednosti arbitraže s strukturo tradicionalnih sodišč podjetjem ponujajo nove možnosti za reševanje zapletenih gospodarskih sporov. Ker se mednarodna trgovina še naprej razvija - zlasti z razvojem digitalne trgovine, sporov v zvezi s kriptovalutami in zapletenimi čezmejnimi pogodbami - lahko imajo ICC vse pomembnejšo vlogo pri oblikovanju prihodnosti gospodarskega prava.
Ugleden pravnik je ICC opisal kot "skrbno poroko med sodnim postopkom in arbitražo", kar odraža njihov poskus uravnoteženja prednosti obeh sistemov. V tem smislu ICC delujejo podobno kot tehnološka podjetja, saj skušajo odpraviti neučinkovitost trga tako, da ponudijo učinkovitejši in privlačnejši izdelek.[16] Ali jim bo uspelo preoblikovati globalno reševanje sporov, bo odvisno od njihove sposobnosti pridobiti zaupanje tako mednarodnih podjetij kot tudi pravnih strokovnjakov.
Viri
Gu, Weixia in Tam, Jacky, "The Global Rise of International Commercial Courts: Chicago Journal of International Law: Vol. 22: No. 2, Article 2. (2021) chicagounbound.uchicago.edu/cjil/vol22/iss2/2 (zajeto 3. februarja 2025).
Bookman, Pamela K. in Erie, Matthew S. "EXPERIMENTING WITH INTERNATIONAL COMMERCIAL DISPUTE RESOLUTION". AJIL Unbound 115 (2021): 5-10. www.jstor.org/stable/27296992 (zajeto 3. februarja 2025).
Bell, Garry F., "The New International Commercial Courts-Competing with Arbitration? The Example of the Singapore International Commercial Court", Contemporary Asia Arbitration Journal, Vol. 11, No. 2, str. 193-216, (2018), papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm (dostop 4. februarja 2025).
Aliant Law, "Spremembe švicarskega zakonika o civilnem postopku: A Step Forward for International Dispute Resolution", Aliant law, 14. november 202, aliantlaw.com/swiss-cpc-updates-what-global-businesses-need-to-know/ (zajeto 3. februarja 2025).
Gu in Tam, "The Global Rise of International Commercial Courts: Tipologija in dinamika moči".
Avraham-Giller, Shahar, in Assy, Rabeea, "How Can International Commercial Courts become an Attractive Option for the Resolution of International Commercial Disputes?" (2023)
J. Disp. Resol. scholarship.law.missouri.edu/jdr/vol2023/iss2/6 (zajeto 3. februarja 2025).
Gu in Tam, "Globalni vzpon mednarodnih gospodarskih sodišč: Tipologija in dinamika moči" (Typology and Power Dynamics).Yip, Man in Rühl, Gisela "New International Commercial Courts: A Comparative Analysis - and a Tentative Look at Their Success" (Univerza v Oxfordu, Pravna fakulteta, Blogi, 17. junij 2024) blogs.law.ox.ac.uk/oblb/blog-post/2024/06/new-international-commercial-courts-comparative-analysis-and-tentative-look (dostop 3. februarja 2025).
Basedow, Robert, "Pushing the bar - elite law firms and the rise of international commercial courts in the world economy", Review of International Political Economy (2024) 31:6, 1764-1787. doi.org/10.1080/09692290.2024.2357300 (dostop 3. februarja 2025).
Antonopoulou, Georgia, "The 'Arbitralization' of Courts: The Role of International Commercial Arbitration in the Establishment and the Procedural Design of International Commercial Courts", Journal of International Dispute Settlement, letnik 14, številka 3, september 2023, strani 328-349, doi.org/10.1093/jnlids/idad007 (dostop 3. februarja 2025).
Ibid.
Yip, Man, "The Singapore International Commercial Court: The Future of Litigation?", Erasmus Law Review, letnik 12, št. 1, 2019, papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm (zajeto 4. februarja 2025).
Bookman in S. Erie, "EXPERIMENTING WITH INTERNATIONAL COMMERCIAL DISPUTE RESOLUTION" (Izkušanje z mednarodnim reševanjem gospodarskih sporov).
Ibid.
Avraham-Giller in Assy, "How Can International Commercial Courts become an Attractive Option for the Resolution of International Commercial Disputes?" (Kako lahko mednarodna gospodarska sodišča postanejo privlačna možnost za reševanje mednarodnih gospodarskih sporov?
Ramesh, Kannan, Konferenca o vzponu mednarodnih gospodarskih sodišč, "International Commercial Courts: Unicorns on the Journey of a Thousand Miles", 13. maj 2018, www.judiciary.gov.sg/docs/default-source/sicc-docs/news-and-articles/international-commercial-courts-unicorns_23108490-e290-422f-9da8-1e0d1e59ace5.pdf (zajeto 3. februarja 2025).