Alternativno reševanje sporov v Avstriji

Razpoložljive metode

Glavne izvensodne metode, ki jih določa zakon, so arbitraža, mediacija (predvsem v družinskopravnih zadevah) in spravni odbori v stanovanjskih ali telekomunikacijskih zadevah. Poleg tega različna poklicna združenja (odvetniki, notarji, zdravniki, gradbeni inženirji) zagotavljajo mehanizme za reševanje sporov v zvezi s spori med svojimi člani ali med člani in strankami.

Ali je alternativno reševanje sporov v Avstriji obvezno?

Alternativno reševanje sporov po svoji zasnovi podpira načelo avtonomije strank. Avstrijsko sodišče lahko na primer med predobravnavnim narokom strankam priporoči mediacijo. Vendar pa ni zakonsko določene obveznosti, da se pred sodnim postopkom izvede alternativno reševanje sporov. Potencialni tožniki in tožene stranke pa se lahko poleg vložitve zahtevka na sodišču posvetujejo s svojim pravnim svetovalcem o možnih rešitvah ARS.

Pravni okvir

Arbitražno pravo je vsebovano v členih 577-618 ACCP. Te določbe urejajo domače in mednarodne arbitražne postopke. Izvršilni postopki so urejeni z avstrijskim zakonom o izvršbi. Poleg tega je Avstrija ratificirala naslednje večstranske konvencije v zvezi z arbitražo:

• Newyorško konvencijo z dne 31. julija 1961 (Avstrija je v skladu s členom I(3) priglasila, da bo priznavala in izvrševala samo arbitražne odločbe, izdane v drugih državah pogodbenicah te konvencije);
• Protokol o arbitražnih klavzulah, Ženeva, 13. marec 1928;
• Konvencija o izvrševanju tujih arbitražnih odločb, Ženeva, 18. oktober 1930;
• Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži (in sporazum o njeni uporabi), 4. junij 1964, in
• Konvencijo o reševanju naložbenih sporov, 24. junij 1971.

Avstrija je podpisala tudi 69 dvostranskih sporazumov o naložbah, od katerih jih je ratificirala 62. Priznavanje tujih odločb je urejeno v zgoraj navedenih večstranskih in dvostranskih pogodbah, h katerim je Avstrija pristopila.

Mediacijo v Avstriji ureja Zakon o civilnopravni mediaciji(Zivilrechts-Mediations-Gesetz, ZivMediatG), ki je pravni okvir za osrednja vprašanja mediacije, vključno z opredelitvijo mediacije, usposabljanjem, potrebnim za pridobitev naziva mediator v Avstriji, ter pravicami in dolžnostmi registriranih mediatorjev.

Sodna pomoč

Avstrijska sodišča imajo omejeno upravljavsko vlogo v zvezi s postopki ARS, pomoč sodišč pri ARS pa se kaže predvsem v tem, da sodišča neformalno spodbujajo stranke, naj najprej raziščejo možnosti poravnave ali se obrnejo na mediatorje. Vendar to nikakor ni obvezno in v avstrijski zakonodaji ni pravila, ki bi od strank zahtevalo, da pred začetkom arbitraže ali sodnega postopka razmislijo o alternativnem reševanju sporov.

Posredovanje sodišča v zvezi z arbitražnim postopkom je določeno v členih 577-618 ACCP, ki sodišča pooblaščajo za izdajo začasnih ukrepov, pomoč pri imenovanju arbitrov, pregled odločitev o ugovoru, odločanje o predčasnem prenehanju mandata arbitra, izvrševanje začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja, izvajanje sodne pomoči v zvezi s sodnimi dejanji, za katera arbitražno sodišče ni pristojno, odločanje o zahtevi za razveljavitev arbitražne odločbe, ugotavljanje obstoja ali neobstoja arbitražne odločbe ter priznavanje in izvrševanje odločb.

Omeniti velja tudi, da nekatera avstrijska sodišča, vključno z dunajskim gospodarskim sodiščem, ponujajo programe mediacije, ki so povezani s sodiščem in strankam v sporu omogočajo, da se odločijo za mediacijo kot alternativo sodnemu postopku, če sodnik ugotovi, da bi bila mediacija za zadevo koristna.

Pravni učinek

Arbitražne odločbe, izdane v Avstriji, imajo v skladu s členom 607 ACCP učinek pravnomočne sodne odločbe med strankama. Arbitražna poravnava in razsodba pod dogovorjenimi pogoji imata izvršilni naslov (člen 1(16) avstrijskega zakona o izvršbi). Vendar je v skladu s členom 611 ACCP mogoče izpodbijati samo arbitražne odločbe o dogovorjenih pogojih, ne pa tudi arbitražnih poravnav.

V skladu s členom 433a ACCP se lahko na katerem koli okrožnem sodišču sklene sodna poravnava na podlagi vsebine pisnega sporazuma o poravnavi v mediaciji. Pisna mediacijska poravnava, ki sta jo dosegli stranki, je kot taka izvršljiva.

Arbitražne institucije v Avstriji

Dunajski mednarodni arbitražni center (VIAC) je glavna institucija v Avstriji, ki vodi domače in mednarodne arbitražne in mediacijske postopke. VIAC zagotavlja pravila za arbitražo (Dunajska pravila) in mediacijo (Dunajska mediacijska pravila), od 1. julija 2021 pa je sprejel tudi pravila o arbitraži in mediaciji o naložbah. Pristojne arbitre izberejo stranke same ali odbor VIAC s seznama arbitrov in mediatorjev, ki je na voljo na spletnem mestu VIAC.

Avstrija je postala priljubljena destinacija na področju reševanja mednarodnih sporov. Poleg VIAC sta v Avstriji še arbitražni instituciji Arbitražno sodišče Dunajske blagovne borze in Arbitražno sodišče v Salzburgu. Avstrija je tudi gostiteljica vsakoletnega tekmovanja Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot Competition, ki je največje tekmovanje na svetu na tem področju.

Nagrade

Člen 6(1.8) Dunajskih pravil določa tri kategorije arbitražnih odločb: začasne, delne in končne. Arbitražne odločbe so dokončne in za stranke zavezujoče.

Poleg tega Dunajska pravila izrecno določajo, da lahko arbitražno sodišče, če se stranki, ki sodelujeta v arbitražnem postopku, poravnata, medtem ko postopek še poteka, na zahtevo strank zapiše arbitražno poravnavo in/ali izda odločbo pod dogovorjenimi pogoji (37. člen Dunajskih pravil). Taka arbitražna odločba pod dogovorjenimi pogoji ima enake pravne kvalifikacije kot končna odločba o vsebini zadeve.

Spremembe, pojasnila in dopolnitve nagrad

Ko je arbitražna razsodba izdana, postane arbitražno sodišče functus officio, kar pomeni, da razsodbe ne more spreminjati. Vendar lahko stranke v skladu s pravili VIAC od arbitražnega sodišča zahtevajo, da izda popravke napak v razsodbi, morebitne povezane obrazložitve ali dodatno razsodbo o zahtevkih, ki so bili vloženi v arbitraži, vendar niso bili rešeni z razsodbo. O takšni zahtevi odloči arbitražni senat. Medtem lahko arbitražni senat izda takšne popravke ali dodatke k razsodbi na lastno pobudo v štirih tednih od datuma razsodbe.

Pojasnilo in popravek predstavljata del prvotne arbitražne odločbe in ne vplivata na tek roka za izpodbijanje arbitražne odločbe ter ju ni mogoče razveljaviti v samostojnem postopku. Vendar pa dodatna odločba pomeni novo, ločeno odločbo. Zato se lahko razveljavi v ločenem postopku, rok za njeno izpodbijanje pa začne teči, ko stranka, ki zahteva razveljavitev, prejme odločbo.

Priznavanje, izvrševanje in razveljavitev arbitražnih odločb

Priznavanje in izvrševanje arbitražnih odločb urejajo avstrijski zakon o izvršbi in posebne določbe ACCP. Domače arbitražne odločbe same po sebi predstavljajo izvršilne naslove in jih zato ni treba predhodno priznati. Vendar pa mednarodne arbitražne odločbe opravijo postopek priznavanja, da pridobijo status izvršilnih naslovov v Avstriji. V Avstriji so izvršljive tudi delne in začasne odločbe.

Pravila o izpodbijanju arbitražnih odločb so zapisana v avstrijskem zakonu o arbitraži iz leta 2013 (členi 577-618 ACCP). V skladu s členom 611(4) ACCP je rok za tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe tri mesece od datuma uradnega obvestila o odločbi. Takšno tožbo presoja avstrijsko vrhovno sodišče, ki deluje kot prva in zadnja instanca - razen v potrošniških in delovnopravnih arbitražah.

Zgoraj navedeni zakonski predpisi so podrejeni mednarodnemu pravu. V primeru nasprotja med nacionalnimi predpisi in predpisi, ki izhajajo iz številnih dvostranskih in večstranskih pogodb, ki jih je ratificirala Avstrija in urejajo priznavanje in izvrševanje tujih arbitražnih odločb, prevladajo norme mednarodnega prava. Zlasti Newyorška konvencija, kadar se uporablja, prevlada nad večino nacionalnih določb.